Dva dneva s kozarcem v roki na promenadnem okušanju – to je morda slišati skrajno užitkarsko, a nikakor ni, ravno narobe: na zagrebškem Vinartu, največjem in najodličnejšem hrvaškem festivalu vin – v galeriji Lauba so ga priredili prejšnji petek in soboto –, poznavalci ves čas pokušajo, primerjajo in iščejo odtenke kakovosti predstavljenih vin in spoznavajo njihove zgodbe, neprofesionalni publiki pa ne preostane drugega, kot da jih posnema. Vsak zase lahko med več kot šeststo vzorci odkrije svoje vinske adute. Tam je bila smetana hrvaških vinarjev, ob njej je glavni organizator festivala, priznani hrvaški vinski kritik
Sašo Špiranec, »najdražji hrvaški nos«, povabil šest slovenskih. To so bili Erzetič, Jakončič, Štekar, Verus, Vinakoper in Hišo pinotov Tilia.
V Zagrebu je gostovalo šest slovenskih hiš, Erzetič, Jakončič, Štekar, Verus, Vinakoper in Tilia. Foto Igor Bratož
Številko šeststo sem si izmislil kot približek z mislijo na povprečje petih različnih vin vsakega od okroglo sto dvajsetih povabljenih razstavljavcev, a mnogi so imeli na stojnicah več kot pet vin, končna številka »vzorcev« je bila verjetno še večja. Ob obilici ponudbe se je bilo treba odločiti za smiseln pristop. Nekateri obiskovalci so si izbrali najprej peneča vina, drugi so na obhodu po nekdanji avstro-ogrski maneži in pozneje tkalnici preverjali, kako gre od rok povabljenim slovenskim, hercegovskim in srbskim vinarjem, tretji so se lahko navduševali nad ponudbo različno dolgo maceriranih istrskih malvazij, seveda se ni bilo mogoče izogniti prestižnim hrvaškim malim plavcem in pošipom.
Vinart prirejajo v galeriji Lauba, nekdanji avstro-ogrski maneži in pozneje tkalnici. Foto Igor Bratož
Carolina in modre frankinje
Peta izdaja prestižnega festivala Vinart Grand Tasting je bila najbogatejša doslej: uvod v finalni festivalski del je bilo petindvajset delavnic, ki so potekale v dveh sklopih 28. in 29. februarja ter 4. in 5. marca v zagrebškem Kongresnem centru Forum.
Med slovenskimi predavatelji sta na njih znanje in izkušnje delila vinar
Aljoša Jakončič, vinska hiša Jakončič, in mednarodno uveljavljeni enolog
Matjaž Lemut, direktor vinske kleti Tilia estate in svetovalec enolog več kleti v tujini. Prvi je ponudil vertikalni degustaciji dveh zvrsti, bele Caroline (chardonnay, rebula, sauvignon) 2009, 2011, 2013, 2016, 2017 in rdeče Caroline Select (merlot, cabernet sauvignon) 2006, 2009, 2011, 2013, drugi je predaval o frankovki/modri frankinji/Blaufränkich kot izzivu regije in predstavil izbrane hrvaške, slovenske in avstrijske primerke.
Ustanovitelj Vinarta Sašo Špiranec. Foto Igor Bratož
Letos brez eksperimenta
Ustanovitelj in organizator festivala Sašo Špiranec, odličen poznavalec hrvaških, slovenskih, madžarskih in avstrijskih vin, tudi avtor knjige
Vinske poti – Vodnik po hrvaških vinarnah in vinih, je tik pred letošnjim veličastnim sklepom festivala prejel odlično novico: na predlog več uglednih sommelierjev bo eden od sodnikov na prestižnem vinskem ocenjevanju Decanter World Wine Awards (DWWA) revije Decanter, največjem in najbolj vplivnem tovrstnem ocenjevanju na svetu.
V izjavi za Delo je povedal: »Obisk letošnjega Vinarta je bil večji kot lanskega, delavnice so bile vse štiri dni bolje obiskane, tudi novinarskih akreditacij je bilo bistveno več, nasploh pa je mogoče ugotoviti, da je bil interes poslovne publike večji kot lani. Število vinarjev, ki se dogodka udeležijo, smo omejili in ga ne načrtujemo povečevati, naša filozofija ostaja enaka, prav tako kvota 120 vinarjev, čeprav je interes za razstavljanje več kot dvakrat večji. Naše vodilo ostaja, da mora biti razmerje med razstavljavci in obiskovalci ustrezno, da se prvi lahko drugim res pozorno posvetijo.
V Zagreb so letos povabili izbrane slovenske, hercegovske in srbske vinarje. Foto Igor Bratož
Prejšnja leta smo morda bolj vlagali v logistiko, kupovali smo kozarce, hladilnike, dali smo narediti razstavne mize s takimi dimenzijami, ki se nam zdijo najbolj ugodne za razstavljanje vin, letos smo zato več sredstev namenili prihodu novinarjev s tujih vinskih trgov, največ iz Združenih držav Amerike, Velike Britanije, držav Beneluksa, Francije, Švice in bližnjih, Slovenije, Madžarske, Srbije.
Lani smo si privoščili eksperiment, ki smo ga naslovili Vinart Petit Tasting: New Europe Terroirs, nekaj takega bi še radi ponovili, zaradi zahtevne logistike pa ni nujno, da bo ravno tik pred sejmom. Gre za model, prilagojen profesionalcem, ki nočejo izgubljati časa na sejmu in želijo v kar se da kratkem času pokusiti čim več različnih vin: zberemo vina vinarjev nove Evrope in jih predstavimo brez vinarjev, so pa dosegljive informacije o kleteh in vse drugo.
Slovenske vinarje, tako kot vse druge, na Vinart Grand Tasting vabimo posamezno, čeprav se nekateri ponudijo kar sami.« Špiranec je postregel še z enim podatkom: domneva, da bo vinski letnik 2019 morda še boljši od najboljših preteklega desetletja, 2013 in 2016.
Foto Igor Bratož
Veliko dobrega na kupu
Na festival je vodstvo letos povabilo
Karen MacNeil, damo z enciklopedičnim vinskim znanjem, avtorico uspešnice
The Wine Bible, za katero je pokusila več kot deset tisoč vin z vsega sveta, med njimi seveda tudi slovenska. Prav tako je prišla
Caroline Gilby, britanska botaničarka, ki je zapustila laboratorije in se vinu posvetila tako poglobljeno, da se lahko pohvali s prestižnim nazivom MW, Master of Wine. Več let je bila direktorica britanske uprave za vinske standarde, objavlja v ugledni reviji
Decanter, lani je za slovensko revijo
Vino prispevala članek o dolenjskih cvičkih. Ne po naključju: velja za eno največjih poznavalk vin iz srednje in vzhodne Evrope, napisala je knjigo
Vina iz Bolgarije, Romunije in Moldavije, o slovenski rebuli pravi, da je zmožna dati čudovito dolgoživo in kompleksno vino.
Dve leti zapored je bila Angležinja tudi predsednica tekmovanja na sejmu Vinistra. V Zagrebu je povedala: »Na Vinartu sem prvič in lahko rečem, da res uživam, saj so na enem mestu zbrani najbolj pomembni hrvaški vinarji in več odličnih slovenskih, srbskih in bosansko-hercegovskih. Po tej regiji sem veliko potovala, zato veliko vinarjev že poznam, a zmeraj je dobro videti, kakšni so trendi, kako se držijo posamezni vinski letniki in katera nova vinarstva se pojavljajo. Ne morem vam odgovoriti, katera vina so me prvi dan sejma navdušila, več jih je bilo, presenetila me je peneča portugalka in še nekaj vin. Veliko dobrega na kupu, bi lahko rekla.«
Med slovenskimi povabljenimi vinarji je bil tudi
Danilo Šnajder, eden od partnerjev Verus vinogradov: »Za sodelovanje na Vinartu smo se odločili predvsem zaradi tega, ker nam je trg blizu, lani smo se prireditve udeležili prvič. Publika se zdi prava, poznavalci, lastniki restavracij, ljudje, ki jih vino zanima, uvozniki. Ker je to salon, imajo obiskovalci priložnost spoznati vinarje, lahko primerjajo njihova vina z vini drugih pridelovalcev, tu se pač srečujejo sredozemski tipi vina s kontinentalnimi, mi pa si – kar zadeva kakovost – poskušamo izboriti ugled, položaj. Za letino 2019 lahko rečem, da je bila zelo dobra, predvsem na Štajerskem so bile malo hladnejše noči in ni bilo prevročih, zato so vina prijetno sadna, sveža in imajo visoko obstojnost arome.«
Na Vinartu so letos podelili nagrade za lanske uspehe, kot vinsko osebnost leta so nagradili
Borisa Šuljića, lastnika butične kleti Boškinac, naslov vinarne leta pa je odnesla istrska Coronica vinarja
Morena Coronice, ki je z gran coronico in gran teranom lani osvojil Decanterjevo zlato.
Komentarji