V nadaljevanju preberite:

Novomeščan Uroš Fink, zdaj zaposlen na Pet­rolu, je v Ljubljani študiral avdioinženiring. Že zelo zgodaj se je zaljubil v znanost in tehnologijo. Spraševal se je, »kako opazovati, ustvariti, narediti nekaj, kar je nevidno našim očem«, človekovemu osnovnemu, naravno danemu vidu. Zato so tu posebne naprave, ki sežejo dlje od narave in njenih danosti. Že kot otrok je želel biti astronavt, »ja, da bi poletel v vesolje«.

Ne samo da se je slednje iz tega in onega razloga zdelo težje uresničljivo, zaneslo ga je še v drugo vzporednost, glasbo, »učil sem se klavirja, pozneje kitare, imeli smo veliko bendov, nič konkretnejšega, a bilo je za dušo«. Ves čas je bil zraven tudi šport, zlasti namizni tenis, pa odbojka in tenis, vendar »prehod iz namiznega tenisa v tenis je živa mora, vse se zdi podobno, pa ni ...«.