Tokrat smo o tem, kako preživlja prosti čas, povprašali
Tanjo Žagar. Po izobrazbi profesorice glasbe niti ni treba posebej predstavljati, ker je ena najbolj znanih slovenskih pevk zabavne glasbe. Že od sredine 90. let, ko se je priključila najstniški dekliški skupini Foxy Teens, je stalnica glasbene scene. Po devetih letih delovanja v skupini je leta 2005 stopila na samostojno pot. Poleg snemanja studijskih albumov tudi neprestano nastopa.
V zadnjih tednih je Tanja Žagar tudi ena najboljših udeleženk plesnega šova Zvezde plešejo na Pop TV. Od ducata parov, kolikor jih je bilo na začetku, je s soplesalcem
Arnejem Ivkovičem ostala med zadnjimi tremi. Ni jih malo, ki po njunih dosedanjih nastopih napovedujejo, da bosta šla do konca. V teh dneh vadi plesne koreografije od jutra do večera, vendar si je vseeno vzela nekaj časa za naša vprašanja.
Kako pogosto delate ob koncih tedna?
Delovne obveznosti imam vsak konec tedna, saj je med vikendi največ nastopov in koncertov.
Kakšni so vaši spomini na družinske počitnice in konce tedna?
Ko sem bila deklica, smo s starši prosti čas zelo radi preživljali v naravi. Uživala sem, kadar smo se odpravili na kakšen izlet, s seboj vzeli loparje, nato pa se kar tako nekje ustavili in igrali badminton. Nepozabne so tudi vse naše morske dogodivščine. Sploh tista, ko smo se na morje odpravili z avtodomom. Vikende pa sem velikokrat preživljala tudi pri babici na Štajerskem.
Nepozabne so vse naše morske dogodivščine. Sploh tista, ko smo se na morje odpravili z avtodomom.
Kaj je tisto, kar vas ob koncih tedna najbolj sprošča, kako si nabirate moči za nov delovni teden?
Najlepše mi je z mojima fantoma na dolgih sprehodih, ki lahko trajajo tudi ves dan. Malo po ravnem, pa vzpon na kakšen hribček, nato na otroško igrišče, vmes kam na kosilo. Ob koncu dneva pa še na obisk k prijateljem ali oni k nam. To je to. Zvečer nastop, na katerem do konca sprostim svojo odvečno energijo in hkrati dobim veliko moči in navdiha za nov delovni teden.
Kako običajno poteka vaš konec tedna, s kom ga najraje preživljate?
Najraje seveda s svojo družino in prijatelji. Pri nas doma zelo radi sprejemamo obiske. Obiski se pri nas zelo dobro počutijo, tako da ure druženja kar bežijo. Zato se med vikendom večkrat zgodi, da morava obiske, ki jih dobimo čez dan, zvečer »nagnati« domov, ker morava na nastop, ha, ha! Radi skočimo do morja, pa k sorodnikom, tudi v Prekmurju, kjer imamo vaje z mojo skupino Avantura, se odlično počutimo.
Imate morda kakšen kraj, kamor se vračate večkrat, ali ste najraje kar doma?
Zelo rada sem doma. Je pa res, da sem do trenutka, ko sem rodila Karla, doma preživela zelo malo časa. Takrat se je moj urnik umiril in na porodniškem dopustu, ko sem bila res veliko doma, sem se počutila kot na najlepših počitnicah. Tega obdobja ne bom pozabila nikoli in si želim, da se še kdaj ponovi.
Na porodniškem dopustu, ko sem bila res veliko doma, sem se počutila kot na najlepših počitnicah.
Katero potovanje vam je ostalo v najlepšem spominu?
Rada potujem, a do zdaj prav veliko potovala še nisem. V čudovitem spominu mi bo ostal letošnji tridnevni oddih v Dubaju, prav tako je zame nepozaben izlet v Pariz. Od glasbenih festivalov pa bi takoj še enkrat ponovila tistega pred leti v Bolgariji.
Na izletu v, jasno, Parizu. FOTO: Osebni arhiv
Ko se odpravite na potovanje ali izlet, ali vse vnaprej načrtujete ali se prepustite toku, trenutnemu navdihu?
Pri meni je v življenju vse bolj spontano in tako je tudi s potovanji. Kar zadeva izlete, so mi najbolj všeč prav potepanja za nosom. Tako nikoli ne veš, kaj točno te čaka, jaz pa imam v življenju zelo rada presenečenja.
Ali vas slabo vreme kdaj odvrne od tistega, kar ste načrtovali?
Včasih se je vremenu že treba prilagoditi in morda spremeniti načrte, a mi slabo vreme nikoli ni uničilo razpoloženja. Saj smo ljudje zelo prilagodljiva bitja. Na svetu je mogoče početi toliko stvari, da se za prav vse vremenske razmere najde kaj, kar ti lahko polepša dan. Vse je odvisno od motivacije.
Kaj bi bil za vas sanjski konec tedna?
Sanjski konec tedna je zame tisti, ko sem s svojo družino, kjerkoli že smo.
Komentarji