Okužb s klopi je največ poleti

Da, tudi v tem počitniškem času se je še smiselno cepiti proti klopnemu meningoencefalitisu, čeprav je to najbolje narediti pozimi, pravi dr. Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Za tem hudim virusnim vnetjem so lani pri nas zboleli 104 ljudje, za boreliozo 4554. Pri obeh boleznih je največ okužb poleti: prenašalci klopi prežijo na hrano v podrasti in travi.

Ali se je v tem času, torej sredi julija in pozneje, še mogoče in smiselno cepiti proti klopnemu meningoencefalitisu (KME), ki ga medicina obravnava kot resno virusno vnetje osrednjega živčevja?

Da. Cepiti se je smiselno kadarkoli pred izpostavljenostjo klopom. Priporočamo pa, da se s prvim odmerkom cepi v zimskih mesecih, tako da prejmemo drugega, še preden se začne sezona klopov in smo pravočasno zaščiteni. Zaščita proti klopnemu meningoencefalitisu se vzpostavi približno štirinajst dni po drugem odmerku. To cepljenje je še vedno edino proti boleznim, ki jih prenašajo klopi. Cepljenje proti boreliozi ne obstaja, vemo pa, da je cepivo v razvoju. Za boreliozo lahko zbolimo večkrat, po prebolelem KME pa smo pred njim trajno zaščiteni. V zadnjih 20 letih je za KME zbolelo povprečno 250 oseb na leto, lani pa so bili prijavljeni 104 primeri. Vzročnega zdravljenja za to bolezen ni na voljo, zdravljenje je le simptomatsko, podporno. V zadnjih štirih letih se je pojavnost klopnega meningoencefalitisa pri nas zmanjšala, česar pa najverjetneje ne moremo povezovati z večjo precepljenostjo. Nekoliko se zmanjšala tudi pojavnost lymske borelioze, pri nas sicer najpogostejše nalezljive bolezni, ki jo prenašajo klopi. Pojavlja se po vsej državi in na leto zboli od pet tisoč do sedem tisoč ljudi. Če se v nekaj tednih pojavi rdečina na mestu vboda, je treba k zdravniku, ki bo, če bo presodil, da gre rdečino, značilno za boreliozo, predpisal zdravila. Zdravljenje je nekajdnevno z antibiotiki.

Kako pri bolnikih potekata okužbi z meningoencefalitisom in lymsko boreliozo, kaj najprej opazimo, ko po vbodu tudi zbolimo?

Pri okužbi z virusom klopnega meningoencefalitisau ni opaznih sprememb na koži, pri morebitni okužbi z lymsko boreliozo pa moramo biti pozorni na značilno rdečino – strokovno ji rečemo erythema migrans –, ki se na mestu vboda klopa lahko pojavi še več tednov pozneje. Pri klopnem meningoencefalitisu se sedem do štirinajst dni po vbodu klopa lahko pojavi kratka neznačilna vročinska bolezen, ki traja dva do štiri dni, z mišičnimi bolečinami, utrujenostjo in glavobolom. Sledi kratko obdobje brez simptomov. Prvo obdobje torej lahko poteka tako kot neznačilna vročinska bolezen. V drugem obdobju se pojavijo znaki prizadetosti osrednjega živčevja: visoka vročina, hud glavobol, slabost, bruhanje, nezavest, včasih nastopi celo smrt. V zelo kratkem času, recimo že naslednji dan po ugrizu, klopnega meningoencefalitisa z analizo krvi večinoma še ni mogoče odkriti, morda z določenimi preiskavami. Borelioza običajno poteka v treh fazah. Inkubacijska doba za prvo fazo je običajno od tri do 32 dni po okužbi. V tem času se pojavijo značilne spremembe na koži. Nastane neboleča rdečina, ki se počasi širi po koži, na sredi bledi in dobi obliko kolobarja. Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je več na različnih delih telesa. Pomembno je razlikovati običajno alergijsko reakcijo kože, ki se lahko pojavi takoj na mestu ugriza, od značilnih kožnih sprememb za boreliozo. Kožne spremembe niso vedno prisotne. V drugi in tretji fazi bolezni, lahko tudi več mesecev ali let po okužbi, se pokažejo znaki prizadetosti številnih organov ali organskih sistemov – kože, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca.

Kolikšen delež slovenskega prebivalstva se cepi proti klopnemu meningoencefalitisu, na katerem mestu smo po tem deležu v Evropski uniji?

Raziskava iz leta 2014 je pokazala, da je bilo v Sloveniji okrog 15 odstotkov odraslih prebivalcev že kdaj v življenju cepljenih proti klopnemu meningoencefalitisu. Ocenjeni delež tistih, ki se redno cepijo, pa je okoli sedem odstotkov. Država z najboljšo precepljenostjo proti KME je Avstrija, kjer je vsaj enkrat v živ­ljenju cepljenih več kot 90 odstotkov prebivalcev, redno pa se jih cepi več kot 50 odstotkov. Glede vprašanja, na katerih območjih Slovenije imamo največ možnosti, da se bomo po ugrizu klopa okužili z meningoencefalitisom, naši podatki kažejo, da je najvišja obolevnost za njim na gorenjskem, koroškem, cerkniškem in ribniškem območju. Najvišja obolevnost z boreliozo pa je na območju gorenjske, goriške in novomeške regije. Obolevnost za KME je zelo nizka na novomeškem območju, pa tudi na Primorskem. Boreliozo zasledimo povsod, kjer se pojavljajo klopi, endemična območja KME pa se tudi v Sloveniji širijo. V Evropi so poleg Slovenije države z naravnimi žarišči še Avstrija, Švica, Nemčija, Madžarska, Poljska, Češka, Slovaška, Rusija, pribaltske in nekatere skandinavske države, pojavljajo pa se tudi nova žarišča. Obolevnost za KME je v posameznih žariščih Evrope in tudi po državah zelo različna. Slovenija spada pri tej okužbi med države z najvišjo obolevnostjo v Evropi.

Do katere nadmorske višine še najdemo klope, tako da nanje ne smemo pozabiti? Nekateri se zaradi svojih izkušenj zanašajo, da so pred njimi varni na višjih legah, recimo na 1200 metrih in više.

Do nadmorske višine 600 metrov je lahko klopov veliko, v višjih legah jih je manj. Na Češkem, kjer so opravili takšne raziskave, so se endemična območja klopnega meningoencefalitisa razširila tudi na višje predele, do višine 1200 metrov. Ljudje pripovedujejo, da jih recimo še nikoli niso dobili na višjih legah, recimo na Pokljuki, ali na morski obali – taka je tudi moja izkušnja. Predvidimo lahko, da jih na legah nad 1600 metrih ni. Živijo predvsem v mešanih gozdovih z veliko podrasti, v grmičevju in visoki travi. Previdni moramo biti tudi doma, če imamo domače živali, ki se gibljejo tudi na prostem. Zelo verjetno je, da bodo z njih prešli na človeka, če jih bodo v hišo prinesle na dlaki. Nevarnost okužbe s klopi traja včasih že od februarja pa vse do novembra. KME se pojavlja sezonsko, običajno največ od maja do oktobra – lani je bilo največ prijav okužbe maja, julija in avgusta, vrh zbolevanja pa julija. Lymska borelioza se pojavlja vse leto, največ prijav­ljenih primerov je v poletnih mesecih.

Veliko vprašanj je o tem, kako pravilno odstranimo prisesanega klopa, pa tudi, ali je v povezavi z okužbo pomembno, da to naredimo čim prej. Kaj svetujete zdravniki?

Klopa s koničasto pinceto primemo čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Pri tem ne smemo vrteti pincete levo ali desno, ampak potegnemo naravnost navzgor. Nikoli tudi ne uporabljamo olja, kreme, petroleja ali drugih mazil. Klopa moramo čim hitreje odstraniti, ker to zelo zmanjša možnost okužbe z lymsko boreliozo. Virus KME pa se lahko zelo hitro prenese na človeka, že v nekaj minutah po vbodu. Najboljša zaščita pred klopi so še vedno repelenti, ki jih odganjajo, čeprav pri posameznikih lahko povzročijo alergijsko reakcijo, in oblačila, ki naj pokrivajo čim večji del telesa. Po hoji v naravi si natančno pregledamo telo, se oprhamo in si umijemo lase. Oblačila dobro skrtačimo, če so pralna, jih operemo, ker so klopi lahko tudi na njih.