Okrevanje po artroskopiji kolena

Konec junija sem na vrsti za artroskopijo kolena. Zanima me, kaj lahko pričakujem in kakšne so vaše izkušnje glede izboljšanja funkcije kolena po takšnem posegu. Magnetna resonanca je pokazala poškodbo medialnega meniskusa, nekoliko pa je poškodovan tudi sklepni hrustanec. Težave imam pri hoji po stopnicah, koleno se ne iztegne do konca in mi pri večjih obremenitvah oteče. Star sem 52 let. Hvala za posredovanje vašega mnenja in izkušenj. Jon

Artroskopske operacije kolena veljajo za manj invazivne v primerjavi z odprtimi posegi. Vstopna mesta v telo so majhna in temu primerne so tudi brazgotine. To je pomemben dejavnik pri učinkoviti rehabilitaciji. Kolenski sklep je zaradi svoje velikosti primeren za artroskopijo, saj je s to metodo mogoče rekonstruirati križ­ne ligamente, šivati meniskuse, opraviti razne posege na hrustancu … Pogosto kirurgi izvedejo le toaleto (čiščenje) sklepa, pri čemer odstranijo morebitne manjše raztrganine, ki dražijo sklep. Artroskopija je hkrati diagnostična metoda, saj se med posegom pregledajo sklep­ne strukture in se na podlagi videnega odloča o nadaljnjih posegih.

Manjše poškodbe meniskusa se odstranijo, kadar je smiselno, se odtrgani del meniskusa zašije nazaj. V tem primeru je pooperativna rehabilitacija bistveno zahtevnejša in traja vsaj dva meseca, potrebno je tudi večtedensko razbremenjevanje spodnjega uda. Glede na to, kje je meniskus šivan, moramo prilagoditi fizioterapijo. Tudi poškodbe sklepnega hrustanca delimo na več stopenj, pomembno pa je mesto poškodbe. Na podlagi preiskav se operater odloči za najučinkovitejšo metodo zdravljenja. Nekatere so preproste, druge pa lahko zelo zahtevne. Operativnemu posegu je prilagojena tudi kompleksnost fizioterapevtske obravnave.

Glede na vaš opis je težko določiti zahtevnost posega, niti ni to moje področje dela. Odstranitev štrlečih delov meniskusa, hrustanca, ligamentov (toaleta sklepa) je rutinski postopek, odločitev, kaj je treba storiti in kako, je v pristojnosti kirurga, ki o svojem delu obvesti celoten tim. Po posegu se z vami pogovori tudi fizioterapevt, ki je seznanjen z vašim stanjem, in vam predstavi primerne vaje za aktivacijo stegenskih mišic, vaje za povečevanje gibljivosti, raztezne vaje.

V prvih dneh se svetuje umirjena hoja, sprehodi niso potrebni. Naj si sklep odpočije. Po tednu dni naj se aktivnost počasi stopnjuje, lahko greste na kolo, sprehod. Če vse poteka po načrtu, ste kmalu v svojem starem ritmu, in to z manj bolečin in boljšo funkcijo. Priporočal bi vam, da tudi v prihodnosti redno izvajate vaje za raztezanje stegenskih mišic. Te mišice je treba tudi krepiti na način, ki ne preobremenjuje kolenskega sklepa.

Poznavanje ergonomije dela pa vam bo sklep razbremenilo nepotrebnih sil, ki nastanejo pri opravljanju vsakodnevnih službenih in domačih opravil. Zavedajte se, da je bil vaš sklep poškodovan in da ni več v idealnem stanju, zato ga je priporočljivo razbremeniti nepotrebnih sil. Tako boste zmanjšali možnosti in upočasnili napredovanje nadaljnjih poškodb sklepa ter se izognili dodatnim operacijam. Ko je hrustanec preveč poškodovan in so bolečine premočne, je na srečo vstavitev umetnega kolenskega sklepa zelo dobra rešitev.

Glede na to, da je operacija še pred vami, vam priporočam, da koleno, ki bo operirano, spravite v čim boljšo funkcijo. Nikar ga ne obremenjujte pretirano, kar je tudi lahko razlog za otekanje sklepa. Smiselno je pridobiti čim večjo gibljivost (seveda, kolikor dopuščajo strukture, saj je lahko del meniskusa ukleščen, kar lahko blokira obseg giba), predvsem v smer iztegnitve, in čim boljšo kontrolo aktivacije stegenskih mišic. To dvoje vam bo po posegu poenostavilo povratek v normalno funkcijo. Za pomoč se obrnite na svojega fizioterapevta, ki vam bo znal svetovati, kako to doseči, po potrebi pa se bo odločil tudi za kako manualno terapevtsko tehniko.