Ob sobotah namesto v dežurne ambulante na urgenco

Njihova dejavnost se bo preselila na urgenco, kjer pa že zdaj opozarjajo, da bo to pripeljalo do kolapsa sistema, zaradi česar bodo morali bolniki tudi ob sobotah v čakalnicah na urgenci sedeti pet ur in več. V ZD Ljubljana jim namreč niso odobrili dodatnega kadra, vprašljivo pa je tudi, kako bo z dežurstvi splošnih zdravnikov s prehodom SNMP pod okrilje UKC. Tudi to združitev namreč pričakujejo v kratkem.

Zadnji dogovori o selitvi sicer še potekajo, a že zdaj je znano, da se sobotne dežurne ambulante za odrasle, ki so na Metelkovi delovale od marca leta 2013, ukinjajo. Splošna nujna medicinska pomoč ima zdaj približno dvakrat večje prostore, kot jih je imela pred prenovo, pravi direktor ZD Ljubljana Rudi Dolšak, vanje pa se bo predvidoma s 1. decembrom letos preselila tudi dejavnost sobotnih dežurnih ekip. Ob sobotah na Metelkovi 9 od 7. do 19. ure obratuje največkrat pet ekip, tri dopoldne in dve popoldne. V povprečju jih obišče približno 120 pacientov na soboto, pritisk pa se poveča v predvsem jesenskem času, zaradi respiratornih obolenj, ali pred dopusti, še izvemo.



Vendar se sobotna dežurna služba od Službe nujne medicinske pomoči (SNMP) razlikuje po tem, da v njej delujejo le zdravniki splošne prakse, ki so bili do leta 2013, ko je bila ta dejavnost ustanovljena na Metelkovi, bolnikom na voljo v vseh enotah ZD Ljubljana. Zdaj se, kakor kaže, takšna dežurstva na primarni ravni povsem ukinja, tudi zaradi varčevanja.

Bolnike, ki so ob sobotah obiskovali Metelkovo, bodo zdaj preusmerili v SNMP na Bohoričevo, oziroma na urgenco, kjer poteka nujna medicinska pomoč 24 uri na dan in vse dni v tednu. Kakor pravi Dolšak, bodo začeli Ljubljančane in vse druge, ki obiskujejo ZD Ljubljana – ta ima registriranih skupaj 430.000 bolnikov, čeprav je prebivalcev Ljubljane le 290.000 – že kmalu obveščati o spremembi, za tiste, ki bodo ta obvestila spregledali, pa bo vsaj še mesec ali dva na voljo dežurna ambulanta na Metelkovi. Na tem naslovu bo za nujne primere še naprej deloval tudi laboratorij, zagotavljajo v ZD Ljubljana.
 

Sobotni kolaps

A vse vendarle ne bo, kot je bilo. Do zdaj je veljalo nepisano pravilo, da so ambulante na Metelkovi ob sobotah, ko so vrata družinskih zdravnikov zaprta, obiskovali pacienti, ki so potrebovali nujno oskrbo, vendar njihovo življenje ni bilo ogroženo (denimo previjanje ran, respiratorna obolenja in podobno), na urgenco pa so hodili predvsem bolniki s hudimi zdravstvenimi zapleti in poškodbami. Po novem, kaže, se bo tudi sobotni pritisk na urgenco povečal. Delovanje ambulant na Metelkovi je zdaj zgledno organizirano, saj je vsak obiskovalec dobil listek z zaporedno številko in številko ambulante, zaradi česar čakalne vrste niso bile dolge. Obenem je bila delitev na dve lokaciji že nekakšna neformalna triaže, zaradi katere ob sobotah ne bolniki na urgenci ne tisti na Metelkovi niso pretirano dolgo čakali. Ob nedeljah, ko na urgenco oziroma SNMP prihajajo vsi, pa se čakalne dobe potegnejo tudi na štiri ure in več. Zlasti dolgo čakajo manj ogroženi, saj imajo prednost pred njimi težji primeri. Zaradi enotne triaže se utegne zdaj tudi ob sobotah vzpostaviti nedeljska gneča.



Da bi to preprečili, zagotavlja Dolšak, bodo znotraj SNMP zagotovili prostor za dodatne dežurne zdravnike iz ZD Ljubljana. Prostora zanje je, trdi Dolšak, dovolj. Pri tem ne gre za posebne adaptacije ali odpiranje novih ambulant, ampak bolj za notranjo reorganizacijo, ki je zdaj v rokah vodje SNMP.

Tam so nam postregli z veliko bolj pesimistično sliko, saj opozarjajo, da bodo spremembe, ki so sicer s strokovnega vidika smiselne, zaradi organizacijskih pomanjkljivosti povzročile kolaps sistema. Kakor razlaga Mateja Škufca Sterle, vodja ljubljanske SNMP, so jim namreč v upravi ZD odobrili le eno dežurno dodatno ekipo ob sobotah, in ne 2,5, kolikor jih zdaj deluje na Metelkovi. Obenem so zavrnili tudi njihovo prošnjo po okrepitvi administrativnega kadra in medicinskih sester, saj se že zdaj utapljajo v delu, s tem pa se podaljšuje čakanje pacientov. Visoko izobražena medicinska sestra namreč ves dan izpolnjuje obrazce, predračune, račune in druge papirje, z večjim navalom bolnikov pa bo tega dela še več. Na SNMP imajo kljub povečanju kvadrature že zdaj težave z organizacijo dela, saj si morajo izposojati prostore IPP, premalo pa imajo tudi sestrskega kadra.

Ob sobotah so na SNMP do zdaj našteli bistveno manj pacientov kot ob nedeljah, ko jih pride do 150 ali 160, tisti z manj nevarnimi obolenji, denimo angino, pa morajo čakati tudi pet ur in več. Tako ne preseneča, da so bolniki tudi nepotrpežljivi in celo agresivni, ko pa morajo kljub slabemu počutju ali bolečinam čakati toliko časa, opozarjajo v SNMP.
In v vodstvu zdravstvenega doma zagotavljajo, da bodo selitev dežurnih ambulant z Metelkove prestavili, če do 1. decembra ne bo vse pripravljeno za delovanje dodatnih ekip. Sama čakalna doba na pregled na SNMP pa je in bo »odvisna od nujnosti obravnave vsakega posameznega pacienta«.
 

Zlorabe nujne pomoči

Obenem, opozarjajo v ZD Ljubljana, je »dežurna služba namenjena zagotavljanju nujne medicinske pomoči, ne glede na lokacijo, na kateri poteka.« Tudi na Metelkovo, kjer bo sobotno dežurstvo delovalo vsaj še do 1. decembra, smejo tako prihajati samo nujni primeri, vsem, ki to zlorabijo, lahko zdravniki izstavijo račun. Takih, ki pridejo v ambulante za nujne primere opiti ali pod vplivom nedovoljenih drog, zaradi ugrizov klopa, denimo, ali zato, ker skušajo na ta način preskočiti dolge čakalne vrste na preglede, je še vedno preveč, izvemo, s tem pa se podaljšuje čakanje in povečujejo stroški neupravičenih storitev. »Pacienti lahko pridejo v dežurne ambulante tudi, ko niso življenjsko ogroženi, saj v resnici težko sami ugotovijo, kdaj je to. Naši zdravniki, ki delujejo na urgenci, pa zaračunajo samo v tistih primerih, ko gre za jasno zlorabo urgence.«

Z združitvijo sobotne dežurne službe na SNMP bodo, trdijo v upravi Zdravstvenega doma Ljubljana, »zaradi poenotene obravnave, triaže, večje možnosti za diagnostiko ter boljše organizacije lahko ponudili pacientom še več kot doslej.« To je torej strokovna rešitev, s katero naj bi bolnikom omogočili hitrejši dostop do tudi do bolnišnične obravnave, če je ta potrebna. Z združitvijo obeh nujnih služb se bodo še izognili preusmerjanje bolnikov z rešilci na urgenco, v primeru, da ti vendarle potrebujejo resnejšo obravnavo, kot jo lahko zagotovi splošni dežurni zdravnik.

Obenem si s to spremembo obetajo tudi boljši izkoristek delovnega časa in prostora. S tem, ko se bo sobotno dežurstvo vzpostavilo v SNMP, bo lažje zagotoviti nadomeščanja. Zdravniki iz ZD Ljubljana že zdaj dežurajo na Metelkovi pa tudi na SNMP, z zagotavljanjem zadostnega števila dežurnih ekip pa menda za zdaj ni težav, kljub temu, da splošnih zdravnikov že primanjkuje.

»Organizacija dela in s tem tudi število dežurnih zdravnikov in medicinskih sester bosta tako kot do sedaj usklajena glede na potrebe delovnega procesa in finančna sredstva, ki jih imamo na voljo,« še pravijo v ZD Ljubljana, kjer pa o dejavnostih SNMP, kakor kaže, ne bodo več dolgo odločali. Celotna dejavnost SNMP naj bi namreč že s prihodnjim letom delovala v okviru UKC Ljubljana.
 

Tudi SNMP pod UKC

Zdravniki, ki delujejo v SNMP, so zdaj na plačilnem seznamu ZD Ljubljana, a v kratkem se utegne tudi to spremeniti. Pismo o nameri, ki so ga z UKC podpisali že leta 2015, za časa premierja Mira Cerarja in ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, namreč določa, da bodo vsi zdravniki in drugo medicinsko osebje, ki delujejo v SNMP, prešli pod okrilje kliničnega centra. Zakon o zdravstveni dejavnosti namreč zdaj omogoča, da se urgentno medicino prenese v bolnišnični del, če za to obstaja možnost. To naj bi se zgodilo s 1. januarjem 2019, vendar se za zaposlene s tem ne bo popolnoma nič spremenilo, pravi Dolšak: »Ostali bodo na povsem istih delovnih mestih in v istih prostorih, kjer so že zdaj.« Premaknilo se bo le stroškovno mesto – namesto ZD Ljubljana, ki je do zdaj iz zdravstvene blagajne prejemalo denar za njihove plače, s prihodnjim letom pa se bo ta denar preusmeril v UKC.

»Ta znesek znaša nekje dva milijona evrov na leto,« pravi direktor ZD Ljubljana, ki je prejšnja leta posloval z dobičkom, lani pa je vendarle pridelal 700.000 evrov izgube na račun 10-odstotnega povišanja plač zdravnikov, o čemer so se, pravi Dolšak, dogovorili ministrstvo za zdravje in sindikati. Zato je treba v zdravstvenem domu poslovati zelo racionalno.
A datum prehoda pod okrilje UKC je bil že večkrat prestavljen, in tudi tokrat se bo najverjetneje zgodilo enako, napovedujejo v SNMP. V strokovni službi UKC pa so nam pojasnili, da »je večina dejavnosti povsem usklajena«, razen ravno  zagotavljanje dežurne službe, v kateri sodelujejo družinski zdravniki, ki niso zaposleni pri njih.