Ni trpinčenja, so pa rezultati

»Hvala, ker se ne počutim več stare 85 let,« je prebrati med številnimi odzivi na spletni strani Nuše Gnezda, osebne trenerke in strokovnjakinje za vadbo žensk po porodu in v nosečnosti, čemur se je diplomantka fakultete za šport posvetila potem, ko je tudi sama postala mama. Zdaj je šlo skozi njene roke že čez 500, po programu za vadbo doma pa več kot 2000 žensk. Med njimi je tudi Aleksandra Jezeršek Matjašič, ki je, zadovoljna z Nušinim nestresnim, a učinkovitim pristopom, tja zvabila tudi svojega moža Luka, vodjo kuhinj v gostinstvu Jezeršek. »Pri Nuši najbolj cenim to, da je svoj poklic vzela kot poslanstvo in ne dela na prvo žogo, ampak se trudi, da se človek med vadbo in po njej dobro počuti, kmalu pa se dobro počuti tudi v svojem telesu.«

Nušo je našla, ko je bila na porodniškem dopustu za drugega otroka. »Takrat sem bila že malo izkušena in sem vedela, da je smotrno začeti migati čim prej, sem brskala po spletu, da bi našla vadbo, s katero bi se po porodu kmalu, a varno spet 'sestavila'. Imela sem tudi nekaj težav z razmaknjenimi trebušnimi mišicami, diastazo, zato sem brskala v to smer in naletela na nanjo,« pripoveduje Aleksandra. Najprej je delala po njenem programu doma, nato pa začela obiskovati skupinsko vadbo za mamice skupaj z dojenčki.

Aleksandra Jezeršek Matjašič vadbo pri Nuši obiskuje že več kot dve leti. FOTO: Tomi Lombar

»Vse je zelo lepo teklo: vaje niso bile prenaporne, točno smo vedele, zakaj izvajamo prav tiste, zakaj pa so nekatere druge trenutno še neprimerne, a bodo pozneje ... In ne glede na to, da je redko katera lahko nemoteno vadila celo uro – vmes je bilo treba tudi dojiti, previjati, miriti otroke ... –, so se na telesu zelo hitro pokazale spremembe: vidi se, da zna Nuša z varno vadbo, ki ne izčrpava, pripeljati do rezultatov. Nikoli ničesar ne obljublja, se pa vedno zelo zavzame, kar iskreno cenim.«

Vadba ji je tako zlezla pod kožo, da nadaljuje tudi po koncu porodniške. Zato jo je včasih tudi dvakrat na teden mogoče srečati že zgodaj zjutraj v fitnes studiu v ljubljanskih Stegnah, da odtelovadi pred službo, saj je to logistično lažje izpeljati kot popoldne, ko so otroci doma, mož pa pogosto službeno odsoten. »Obiskujem t. i. semi privat skupino, v kateri nas približno sočasno vadi največ pet, da se Nuša lahko posveti vsaki od nas z nam prilagojenim programom. Točno namreč ve, kje imamo primanjkljaje, s čim je treba začeti, da je na koncu celotno telo dobro pripravljeno. Če torej prideš in rečeš, da bi se rad znebil trebuščka, boš zelo presenečen, saj bo Nuša začela z utrjevanjem tistih mišic, ki so tega po njeni strokovni presoji najbolj potrebne. Nato pa počasi naprej.«

Kakor je povedala sogovonica, zdaj vadbo z dojenčki obiskuje tudi njena sestra. »Tudi sama je diplomirala na fakulteti za šport, torej je iz stroke, in se prav tako strinja, da je vadba dobra. To mi veliko pove.« K Nuši je prav tako pripeljala svojega moža Luko Jezerška, ki je imel velike težave s križem, dvakrat so mu že operirali hernijo, »zato je res potreboval varno vadbo in jo pri Nuši tudi dobil«. Od takrat ga križ ni več bolel, poleg tega je izgubil več kot deset kilogramov, je povedala Nuša Gnezda, ki ima profesionalne izkušnje z vadbo žensk in moških v fitnesu že skoraj deset let, a se je pred štirimi leti, ko je rodila, začela temeljito izobraževati iz literature, na tujih in e-seminarjih ter se skorajda v celoti posvetila vadbi za mamice.
 

Ne na vrat na nos

Ženske potrebujejo drugačen pristop, pojasnjuje. »Nosečnice in mlade mame so še posebno ranljiva skupina, hitro gre lahko kaj narobe, če vadba ni strokovno vodena. Največja napaka, ki jo lahko naredijo po porodu, je, da se vpišejo na prvo vadbo, ki je v bližini na voljo, in izvajajo iste vaje kot na primer mlad moški na vrhuncu moči. Kar je nemogoče. To je namreč tako, kot če bi šel človek na vadbo takoj, ko bi mu odstranili mavec z zlomljene noge. Pa ne gre, ne? A ženske to v želji, da bi se njihovo telo čimprej vrnilo v stanje pred nosečnostjo, počnejo – pretirano skačejo, tečejo, delajo težje trebušnjake ... –, saj se oslabele mišice medeničnega dna ne vidijo. Te pa so tista zadnja točka v telesu, ki zadržuje organe na svojem mestu, in če so šibke, se ti pomikajo navzdol, nič ne deluje, kakor bi bilo treba, sledi lahko uhajanje urina, spuščanje ali celo uhajanje organov iz nožnice ... Ginekologi in urologi kot rešitev svetujejo operacijo, a tudi po tem se mnoge vrnejo na stara pota, ne da bi poskrbele za najpomembnejše mišice v telesu ...«

Na vadbi, poimenovani Mamica in dojenček. Četudi gre za vadbo, ki ni naporna, in jo »motijo« še dojenčki, so na telesu hitro vidne spremembe. FOTO: osebni arhiv Nuše Gnezda

Sama ubira drugačen pristop. Super mami, začetni program za doma, ki je namenjen vsem mamicam po porodu, vključuje vaje, ki preprečujejo prav težave, kot so uhajanje urina, zdrs medeničnih organov in razmik trebušnih mišic. »To je treba nujno odpraviti, če želimo, da naše telo deluje normalno in se počutimo močne ter sposobne za vsa opravila in rekreacijo. Pozneje, ko želimo, na primer, odpraviti tako imenovani nosečniški trebušček – ta je pogosto posledica neaktivnega medeničnega dna, oslabljenih trebušnih mišic in premika trebušnih mišic –, program predvideva prav krepitev tovrstnih mišic, kar postopoma privede k izgubi trebuščka.

Program, ki sem ga najprej preskusila na sebi – in deluje (smeh) –, sem zasnovala tako, da sem iz vsega, kar znam, vzela tisto, kar ustreza večini ljudi in vključuje krepitev bistvenih mišic. To je primerno zlasti za tiste, ki živijo daleč stran od našega fitnesa ali se jim obisk časovno ne izide. Seveda pa vadba doma zahteva močno voljo in trden značaj; a imamo tudi podporno skupino, v kateri se dekleta spodbujajo med seboj. V tem spletnem vadbenem programu je doslej sodelovalo že čez dva tisoč žensk in tudi številni moški, vse to pa mi je prineslo številne izkušnje, povratne informacije, po katerih lahko še kaj izboljšam, nadgrajujem, se učim ...«

Brez stresa do cilja

Številne, več kot petsto jih je že bilo, pa obiskujejo vadbo Mamica in dojenček ali semi privat v majhnih skupinah, pri kateri se vsaki udeleženki osebno posveti, že prej, na uvodnem pogovoru in treningu, pa tudi presodi, kje so največji primanjkljaji. »Zlasti mlade mamice potrebujejo posebno obravnavo, saj ponoči slabo spijo, večina jih doji, svoje delajo tudi hormoni, skratka, gledati je treba celotno sliko vsake posameznice in na to sem zelo pozorna. Gre pravzaprav za neke vrste druženje, vadbo v sproščenem okolju, kjer za trenutek ubežijo vsakodnevni rutini doma, si malo oddahnejo, dobijo celo dodatno energijo. Vadba – in to velja za vse ljudi, ne le nosečnice in mlade mamice – nikakor ne bi smela biti stres, ker imamo tega dovolj že čez dan: z vožnjami, službo, obveznostmi ...

»Včasih sem bila tudi sama obremenjena s svojim videzom, kar je res veliko breme, saj težko razmišljaš o čem drugem. K sreči sem našla pot iz tega in jo zdaj kažem tudi drugim.«  FOTO: Jože Suhadolnik

Sama želim in delam v smeri, da bi bilo ravno nasprotno, znam povedati, kaj je prav in kaj narobe, ker ljudje, zadnja leta bombardirani z vsemi mogočimi informacijami, več ne vedo, kaj je pravzaprav res. Fitnes oz. telovadba bi morala biti nekaj, kar nas osrečuje, nas dela boljše, ne pa da, kot se žal zelo pogosto dogaja, povzroča še večji stres, ljudi še bolj obremenjuje, jih dela zakompleskane, nesrečne ..., da ne govorim o hudih poškodbah in nezdravem ritmu pri visokointenzivni vadbi. Nekaj časa gre, potem pa je človek čedalje bolj izčrpan, kmalu ne zmore več. Pa še fizioterapevti imajo pogosto polne roke dela z zvitimi sklepi, nategnjenimi vezmi, bolečinami v hrbtu ...«

Trdi, da več vadbe ne pomeni boljših rezultatov. »Dvakrat na teden je povsem dovolj ob vseh drugih obveznostih, opravkih, izletih za konec tedna ... Pomembno je, da se izvajajo vaje za moč, saj je to baza, ki s starostjo postaja še pomembnejša.« Začnejo počasi in postopoma. »Najprej torej vaje za moč, držo, pravilno dihanje, pa take za izboljšanje telesnih funkcij in ključnih mišic, nato počasi stopnjujemo: najprej z lastno težo, nato sledijo žoge in žogice, uteži ... pri dovolj močnih dodamo kakšno aerobno zadevico, da malo pospešimo utrip ...« Mlade mamice bodo tako, kakor pravi, najprej opazile, da so se njihove mišice okrepile: lažje bodo opravljale vsakodnevne obveznosti – prenašale otroka, se gibale ... –, bolečine, kjerkoli v telesu že, bodo prenehale.

Samo ljudje smo

Čez čas pa se rezultati pokažejo še na obliki telesa. »Menim, da tudi zato, ker se tukaj umirijo, sprostijo ... Nihče si ne more predstavljati, kako se maščoba kar kopiči, če smo nenehno napeti,« pravi. Zato ji je pomembno – in to opaža pri večini udeleženk –, da pridejo z neko željo po izboljšanju na določenem delu telesa –, jim pa mimogrede in spontano vcepi zdrav način življenja. »Zleze jim pod kožo, ker tega ne počnem z vsiljevanjem: ne dajem jim, na primer, jedilnikov, ker to dolgoročno ne vodi nikamor, saj smo samo ljudje. Smola pri dietah je pač ta, da se jih ne moremo dolgo držati, ker so prestroge, in se hitro vrnemo v rutino. Vadba in prehrana po mojem ne smeta kontrolirati našega življenja, pač pa naj bosta pomagali, zaradi katerih se bomo bolje počutili. Ljudje žal pogosto mislijo, da sta zdrava hrana samo dušen piščanec in brokoli, pa ni tako: to je tisto, kar so jedle naše babice, kar zraste na vrtu, nepakirana hrana ...«

Vse to znanje in izkušnje predaja tudi udeleženkam vadbe. »Včasih sem bila tudi sama obremenjena s svojim videzom, kar je res veliko breme, saj težko razmišljaš o čem drugem. Bistveno pa je, da sebe vprašamo, kakšni si želimo biti in zakaj. Zaradi sebe ali zaradi drugih? In premisliti, kaj to potegne za sabo. K sreči sem našla pot iz tega in jo zdaj kažem tudi drugim. In res z užitkom opazujem, kako ženske spet počasi vzljubljajo svoje telo ... Pogosto pridejo z mislijo, da bodo pri meni vadile dva meseca, pa ostanejo več let (smeh).«