»Narekovati moramo tempo, ne pa se prepustiti toku«

Letošnja tekaška jesen bo spominjala na čase pred začetkom slovenskega tekaškega buma. Prireditev bo občutno manj kot v zadnjih letih, tudi tiste, ki jim bo uspelo pridobiti zeleno luč Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), bodo potekale v okrnjeni izvedbi. Trenutna priporočila so namreč jasna: več kot petsto ljudi na eni prireditvi je »no-go«.

Zato najprej vse pohvale organizatorjem, ki se kljub omejitvam na vse načine trudijo, da bi rešili, kar je rešiti mogoče. Zanje bo dober lakmusov papir kolesarski maraton Franja, ki poteka ta vikend, saj gre za prvo »pokoronsko« množično rekreativno prireditev v Sloveniji. Da je to prvi test, ki ga bodo pozorno spremljali, je zatrdil tudi direktor Ljubljanskega maratona Gojko Zalokar, ki še vedno ne more zatrditi, v kakšni obliki bo potekal slovenski tekaški praz­nik – če mu letos sploh smemo tako reči. Dokončno odločitev bodo prireditelji sporočili 10. septembra.

»Edino, kar lahko v tem trenutku potrdim, je, da imamo vse pripravljeno za virtualni ljubljanski maraton, ki ga bomo izpeljali v vsakem primeru,« je povedal Zalokar. Virtualni maraton bo videti takole: potekal bo ves oktober 2020, kajpak virtualno, individualno in globalno. Tekači bodo samostojno kjerkoli in kadarkoli v oktobru odtekli izbrano razdaljo, maraton pa se bo imenoval Korona Ljubljanski maraton; prireditelji v njem vidijo predvsem močno in simbolno zgodbo.



Če ga bodo izpeljali, bo »pravi« ljub­ljanski maraton v vsakem primeru potekal v omejeni izvedbi, omenjajo se štiri možnosti, med njimi tudi ta, da bi bil v soboto na sporedu polmaraton na tradicionalni progi z dodatkom trase okrog Ljubljanskega gradu, v nedeljo pa bi namesto maratona priredili 25-kilometrski tek. Da bodo zadostili zahtevam glede dovoljenega števila udeležencev, bo izvedba pri vseh dolžinah temeljila na principu kronometra. Tekači bodo startali v časovnih razmikih v skupinah do petdeset ljudi in bodo na start prihajali organizirano v spremstvu iz ločenih zbirnih start­nih boksov v časovnem razmiku. Tako bodo zagotovili minimalno srečevanje med tekmovalci tako pred in tekom kot po njem. Gledalcem bo vstop v startno-ciljni prostor prepovedan. Promocijskih tekov, Lumpi teka za predšolske otroke ter osnovnošolskih in srednješolskih tekov ne bo.


 

Istrski ne, konjiški da

Je pa že zdaj znano, da letos ne bo istrskega maratona, ki so ga z aprilskega termina sprva prestavili na oktober, minuli teden pa ga po posvetovanju s pristojnimi službami dokončno odpovedali. Na različnih razdaljah je bilo prijavljenih približno pet tisoč tekačev, ki jim prireditelji prijavnine ne bodo vračali, prav tako jih ne bo mogoče prenesti v prihodnje leto, bodo pa prijavljenim razdelili pripadajoče tekaške pakete. »Organizirali bomo prevzem materialov, to je majic, naglavnih rut, medalj in promocijskih darilc naših pokroviteljev ter vam podarili vrednostni bon s popustom, ki ga boste lahko izkoristili za prijavo na naslednji istrski maraton,« so zapisali na uradni spletni strani.

Trenutno kaže, da bo prva večja tekaška pokoronska prireditev v Sloveniji 8. konjiški maraton. Tekači se bodo na zadnji septembrski vikend v Slovenskih Konjicah pomerili za naslove državnih prvakov v cestnem teku na deset kilometrov. »Da želimo prireditev – četudi v močno spremenjeni obliki – spraviti pod streho, smo sklenili že maja, ko so se razmere nekoliko normalizirale,« je dejal predsednik organizacijskega odbora in idejni vodja konjiškega maratona Anton Noner. V enem mesecu namreč ne bi mogli poskrbeti za vse – od zapor cest do zadostnega števila prostovoljcev.
 

Vojaški sistem

Ker v enem dnevu lahko sodeluje največ petsto ljudi, so program razširili na ves vikend. V soboto bodo tekači tekmovali na pet, v nedeljo pa na deset kilometrov. To pomeni več stroškov, in če prištejemo izpad prihodkov od prijavnin in sponzorjev, ni težko ugotoviti, da je organizacija takšnih dogodkov letos bistveno zahtevnejša. »Situacijo smo sprejeli kot izziv, ne kot oviro,« je povedal Noner in opisal, kako bo videti prireditev. Ker prijavnice in prevzema startnih številk v živo ne bo, bodo prijavljenim po pošti poslali majico, številko, spominske reči, dokument z varnostnimi navodili in obvestilo, v katerem startnem prostoru bodo začeli tek. Na prizorišču jih bodo sprejeli uslužbenci in jih usmerili proti startu. Ves čas bodo morali upoštevati priporočeno varnostno razdaljo 1,5 metra in podpisati izjavo, da so na tekmo prišli zdravi. Skupine tekačev bodo startale s tri- do štiriminutnim presledkom. Ko bo tekač prispel v cilj, bo najprej prejel masko, nato ga bodo usmerili v t. i. lijak, kjer bodo na voljo sadje in napitki, nato se bo prireditev zanj končala.



»Letošnji sistem bo bolj vojaški. Napovedovalec Peter Kavčič bo ves čas ponavljal navodila in usmerjal skupine, ki bodo morale na start. Ne bo spremljevalnega programa in 'glasbenega maratona'. Konjiški maraton bo specifičen, drugačen in verjetno nam bo ostal v posebnem spominu,« je napovedoval sogovornik. »Morda nam bo malo neprijetno, saj kakorkoli obračamo, je druženje eden od čarov atletike. Tudi v preteklosti smo ga zelo podpirali znotraj tekaške skupnosti: ponosni smo, da se je na naš tek več kot polovica ljudi prijavila v skupinah. Toda letos druženja pač ne bo.«

Noner, nekdaj tudi sam odličen dolgoprogaš, je prepričan, da imajo športna društva pomembno nalogo v teh časih. »Dolžni smo se odzvati na 'novo normalnost'. Vplivati moramo na situacijo, narekovati tempo, ne pa se le prepustiti toku.«
 

Dva dni tudi v Novem mestu

»Narekovati tempo« si prizadevajo tudi številni drugi prireditelji. Teden po kon­jiškem maratonu – če bo vse po sreči – bo na sporedu novomeški polmaraton, ki ga bodo prav tako izpeljali v dveh dneh. Pred nedeljskim polmaratonom bosta že v soboto popoldne teka na 6,5 in 10 kilometrov, pred tem pa tudi nordijska hoja in canicross – tek s psi.

Očitno »nova normalnost« tekaških prireditev pri nas pomeni dvodnevni spored in omejeno število udeležencev. Z zanimanjem bomo spremljali, kaj nam bo prinesla »post nova normalnost«.