Na drugi strani je človek – v stiski

Glavno priznanje za kolektivno prostovoljsko delo je prejel Zavod 364 za projekt Božiček za en dan. In posamezniki, ki pravijo, da počnejo le, kar bi lahko vsi ...

Mladinski svet Slovenije kot krovno združenje mladinskih organizacij, ki delujejo na nacionalni ravni, povezuje organizacije z različnimi interesnimi, nazorskimi ali političnimi usmeritvami. MSS je nacionalni zastopnik mladih tudi na evropski ravni – član Evropskega mladinskega foruma je od njegove ustanovitve leta 1996.

Zaradi vse manjše udeležbe mladih na različnih ravneh družbe, nezadostnega ugleda in občega nerazumevanja prostovoljskega dela je MSS leta 2002 zagnal projekt Prostovoljec leta. Ne s tekmovalnimi nameni, ampak da bi prikazali raznovrstnost in pomembnost tega dela. Častni pokrovitelj projekta je predsednik Borut Pahor.

Po starostnih kategorijah je prostovoljec leta (2017) do 19 let postal Urban Lečnik Spaić iz Ljubljane, starostno ustrezna prostovoljka pa Brina Gaber iz Škofje vasi, soorganizatorka dejavnosti za otroke. V skupini med 20 in 29 let je naj prostovoljec preteklega leta Ajet Kevrić iz Velenja, naj prostovoljka Maja Maraž iz Kopra, angažirana na področju socialnega varstva, pri delu z otroki, njihovimi starši in starostniki. Med starejšimi od 30 let sta priznanje prejela Zvonimir Kolenc iz Vač in Hasnija Dugonjić z Jesenic. Kolenc je redno dejaven predvsem na področju izobraževanja in razvedrilnih aktivnosti za otroke ter ohranjanja kulturne dediščine, Dugonjićeva je ena najbolj zavzetih pri projektu, ki je namenjen dvigu zaposljivosti ranljivih skupin, sodeluje pri vodenju dnevnega centra in izvaja delavnice za otroke.

Prvo priznanje za posebne dosežke je prejel Jure Grahek iz Ljubljane, izpeljal je medijsko akcijo za spodbujanje medkulturnega dialoga in dobrodelno akcijo za otroke begunce, drugi dobitnik priznanja za posebne dosežke je Boris Krabonja s Ptuja, izjemen prostovoljec, ki že leta žrtvuje svoj čas za ozaveščanje javnosti o socialnih krivicah, še zlasti se ukvarja z ljudmi, ki živijo pod pragom revščine, predvsem brezposelnimi in upokojenci.

Naj mladinska voditeljica je postala Petra Sadar iz Ljubljane, njene aktivnosti zajemajo umetniško ustvarjanje, animacijo, vodenje skupin in vodenje animatorjev. Naj mladinski projekt pa je projekt Oh ta ljubezen v izvedbi Društva študentov psihologije Maribor. Gre za odgovor na večkrat izraženo potrebo po ustreznem informiranju mladostnikov o temah, kot so partnerski odnosi in spolnost.

Tri področja

Urban Lečnik Spaić, 19-letnik, končuje viško gimnazijo, »pred menoj je le še matura«. Potem bo šel na pravo, iskanje pravice, resnice, »pravne varnosti«. Priznanje naj prostovoljca si je zaslužil zaradi izjemno raznolikega delovanja na treh področjih, taborniškem, pri gasilcih in v dijaški skupnosti.



Tri leta je bil vodnik taborniškega voda, pomočnik glavnega organizatorja praznovanja 20-letnice Mestne zveze tabornikov Ljubljana, član izvršnega odbora Mestne zveze tabornikov Ljubljana kot gospodar in skrbnik opreme, vodja komunikacij na lanskem zletu Zveze tabornikov Slovenije. Pa član odprave jamboree v Zahodni Virginiji s 45.000 udeleženci.

Kot gasilec, z dejavnostjo se je spoznal ob hudih poplavah leta 2010, se je aktivno udeleževal gasilskih intervencij, sodeloval pri društvenih usposabljanjih, bil mentor mladim med 12. in 15. letom, sodeloval pri pripravi in predavanjih o požarni varnosti v Viških vrtcih, na šolah, Gimnaziji Vič. Najbolj je ponosen, ker je bil soorganizator vseslovenskega taborniškega zleta, pri katerem je kot vodja komunikacij v letu in pol vodil ekipo 15 ljudi, ki je skrbela za informiranje, predstavljanje in prepričevanje mladih, da se je na koncu zbralo 1000 tabornikov iz vse Slovenije in sedmih držav.

Kot gimnazijec je bil vodja projekta Kultura, ki na viški gimnaziji poteka vse leto, z razredom je sodeloval v projektu Erasmus + Involve me and I will learn, bil je predsednik dijaške skupnosti. Če verjamete ali ne, ta seznam še zdaleč ni popoln.

»Ko pomagam, dobim v zameno izredno veliko izkušenj.« A pri prostovoljstvu ne gre za zameno, menjavo, »neposredna pomoč je dober filing, filing, da nekoga ne pustiš na cedilu. Ne ukvarjam se s tem, kdo je na drugi strani. Tam je človek v stiski.« Prostovoljci, opaža, »delamo z žarom, veseljem, optimizmom, tega primanjkuje.«

Bod' to

Ajet Kevrić je 27-letni Velenjčan, nominiran že lani, letos prejemnik priznanja. Vse skupaj, pravi, izhaja iz dejstva, da je devet let obiskoval gledališko šolo Barice Blenkuš, »kjer sem spoznal zelo veliko znanih ustvarjalcev«. Ajet pravi, da ni človek, ki bi bil egoist. Je človek, ki pomaga osebam s posebnimi potrebami, prvotne zamisli, hotenja so prerasla v nujo po ustanovitvi društva, Ajet je ustanovitelj in predsednik društva Bod' to kar si. »Osebam s posebnimi potrebami omogočamo športne, koncertne izkušnje, dobrodelne dogodke.« Skrbijo za ljudi z duševnimi, gibalnimi motnjami, slepe, slabovidne, gluhe, naglušne, avtiste, one, ki se težko vključijo v socialno okolje.



»Smo skupina, ki meni, da je treba šibkejšim pomagati na vse načine, damo jim priložnost doživeti stvari, ki jih sami ne bi zmogli,« pa takšne, »ki si jih niti midva ne moreva privoščiti«. Dveurni pogovor prikrajšanih z zvezdnikom zaslonov in odrov, potovanje v skrivnosti didžejevstva, igranje nogometa z zvezdniki. »Znanim ukrasti, no, to je pregrob izraz, uro časa za srečanje z ljudmi s posebnimi potrebami.« Kraja ni potrebna, odziv znanih je stoodstoten, pravi Ajet. Dodaja, da je priznanje sicer dobil on, a ga prepušča, deli s svojo skupino. »Če bi vsak človek videl, kaj vse mu je ponujeno, če bi vsak delil le kanček tega, bi bilo na svetu lepo.« Glede priznanja še pove, kako je lepo, če je tvoje delo opaženo, a, bistvo, »mi ne delamo ničesar, česar ne bi zmogel vsak«. Če bi imel voljo! Čut.

Bod-to-kar-si-jevci so z varovanci Cirius Kamnik izvedli dramsko delavnico, s katero so se predstavili javnosti na festivalu zaključnih predstav Dramske šole Barice Blenkuš. Pa dobrodelni koncert za slepo deklico, ki ima tudi duševne motnje v razvoju, z izkupičkom so ji naredili prizidek, kjer ima svojo sobo. Na koncertu so bili Trkaj, Samuel Lucas, Adam Velić, skupina John F. Doe, Lucija Ćirović. Vsako leto pripravijo vožnjo s prestižnimi avtomobili, dramske delavnice za varovance zavoda gluhih, Ajet je zelo ponosen na četrto obletnico Druge violine, gostilne v Stari Ljubljani, kjer strežejo uporabniki CUDV Draga, »tam smo s slovenskimi modnimi kreatorji priredili modno revijo«. Kreatorji Eric&Matyash, Mirjam Bernard Varga in drugi so oblekli dragovce, ki so se predstavili na odru v starem mestnem jedru. Za glasbo so skrbeli udeleženci šova Znan obraz ima svoj glas Tilen Artač, Ines Erbus, Jana Šušteršič ...

Športne dogodke obiskujejo na malce drugačen način, z organizatorji se dogovorijo, da jim dodelijo posebno mesto za ogled. Posebnost je tudi, da med poletnimi počitnicami prirejajo Dneve novih izkušenj, na katerih z znanimi Slovenci in otrok, ki so v poletnem varstvu v Zavodih druženje, pripravijo animacije in sprehode. Podporniki, prijatelji projekta, so Nipke, Tadej Bricelj, Zlatko.
In še in še.