Mož, brez katerega ne bi bilo ne Vojne zvezd ne Indiane Jonesa

Nekaj dni pred božičem, 20. decembra, torej v času, ko filmski studii med občinstvo pošljejo svoje izdelke, od katerih si največ obetajo, bo v kina prišel deveti in sklepni del trojne trilogije Vojna zvezd s podnaslovom Vzpon Skywalkerja. Vseh filmov, ki se dogajajo v galaksiji daleč, daleč stran, bo tako enajst, vendar naj bi se z Vzponom Skywalkerja končala saga o treh generacijah družine Skywalker. Začetnika izjemno – ne samo na filmskih platnih – uspešne znanstvenofantastične zgodbe Georgea Lucasa pa dejansko ni več zraven, saj je družbo Lucasfilm pred sedmimi leti za več kot štiri milijarde dolarjev (dobre štiri milijarde današnjih evrov) v denarju in delnicah prodal medijskemu gigantu The Walt Disney Company.



Poleg Vojne zvezd je z Georgeem Lucasom neločljivo povezano še eno legendarno ime sodobne ameriške akcijske kinematografije. Zamislil si je in napisal namreč zgodbe za vse štiri filme o pustolovskem arheologu Indiani Jonesu.

Glede na vse, kar je na platnu, televiziji, videoigrah, stripih, animiranih filmih, igračah nastalo povezanega z njegovimi izdelki, je pravzaprav nenavadno, da je Lucas v svoji karieri režiral samo šest celovečernih igranih filmov. Štiri iz franšize Vojna zvezd in nobenega Indiane Jonesa. Zato pa je bil izvršni producent pri skoraj 30 igranih filmih.

Ne po očetovi poti

Ker se je rodil leta 1944, George Lucas po eni strani ne spada v povojno, baby boom generacijo. Vendar je po drugi nedvomno eden njenih najbolj znanih predstavnikov in simbolizira vse, kar je ta generacija prinesla. Predvsem prelamljanje vzorcev iz starih časov, se pravi časa pred drugo svetovno vojno.

Odraščal je v Kaliforniji, ki je po drugi svetovni vojni vzcvetela zaradi množičnega priseljevanja prebivalcev iz osrednjih in vzhodnih delov Združenih držav. Z družino je že prvi teden po odprtju leta 1955 obiskal prvi zabaviščni park Disneyland v Kaliforniji. Otroška želja Lucasa, velikega ljubitelja stripov in nasploh znanstvene fantastike, je bila, da bi bil avtomobilski dirkač.

Vendar je na nelegalnih dirkah samo nekaj dni pred maturo s predelanim italijanskim avtomobilom autobianchi bianchina doživel hudo nesrečo. Legenda pravi, da je nesreča sicer končala njegovo željo o dirkaški karieri, a mu je hkrati pokazala, da je življenje prekratko, da ne bi sledil svojim sanjam. Zato se je posvetil drugi strasti, filmom. Ni hotel prevzeti očetove trgovine in se je vpisal na študij filma na univerzi Južna Kalifornija. Diplomiral je leta 1967. Ker so ugotovili, da ima sladkorno bolezen, se je izognil vojaščini v Vietnamu, kjer je pustil kosti marsikateri njegov vrstnik.

V Vojno zvezd

Prvi celovečerni igrani film Georgea Lucasa je bil leta 1971 distopični znanstvenofantastični film THX 1138, ki ga je produciral njegov prijatelj, zdaj prav tako legendarni filmar Francis Ford Coppola, Lucas pa je bil tudi soscenarist. Čeprav je bil posnet za razmeroma malo denarja, je bil komercialno neuspešen, a je do danes dobil, kakor temu pravijo, kultni status. Vendar verjetno ne zaradi vsebine, ampak bolj zaradi tega, ker gre za prvi Lucasov film.

Kljub neuspehu je lahko nadaljeval režisersko pot. Njegov drugi film, Ameriški grafiti (American Graffiti, 1973), nostalgični film o odraščanju v 60. letih prejšnjega stoletja, posnet za slabih 800.000 dolarjev, je prinesel kar 140 milijonov, kar je v današnjih dolarjih seveda še veliko več denarja. Lucas je bil na konju. Nameraval je posneti film o svojem najljubšem stripovskem junaku Flashu Gordonu, vendar ni mogel dobiti pravic. Zato se je odločil, da bo kar sam napisal novo vesoljsko zgodbo.



Film, ki je nastal iz tega, je bil Vojna zvezd (Star Wars, 1977), zdaj znan pod imenom Vojna zvezd: Episoda IV – Novo upanje (Star Wars: Episode IV – A New Hope). Posneli so ga za 11 milijonov, prinesel pa je 775 milijonov in postal je najuspešnejši film vseh časov. V letih 1980 in 1983 sta sledili dve uspešni nadaljevanji, vendar ju Lucas ni režiral.

Pustolovski arheolog

Poleg Vojne zvezd bo Lucas gotovo ostal zapisan v zgodovini filma še po eni filmski franšizi, Indiani Jonesu. Pri štirih filmih o pustolovskem arheologu dr. Henryju Waltonu »Indiani« Jonesu, ml. je sodeloval kot producent in pisec zgodbe, režijo pa je prepustil še enemu dobremu prijatelju in filmski legendi Stevenu Spielbergu.



Razlog, da je njegovo premoženje do danes naraslo na šest milijard dolarjev (5,4 milijarde evrov), ni to, da bi mu studii za ustvarjanje filmov plačevali vrtoglave vsote. Njegov pogoj, da se je lotil filmskega ustvarjanja, je bila namreč udeležba njegovega podjetja Lucasfilm pri dobičku od prodaje vstopnic in vsega, kar je s filmi povezano. Največ pa mu je seveda kapnilo takrat, ko je Lucasfilm prodal Disneyju.

Od prve Vojne zvezd do treh predzgodb prve triologije v letih od leta 1999 do 2005 Lucas sploh ni režiral nobenega filma. In od takrat naprej, torej 14 let, spet ne. Pri filmih, ki jih je o galaksiji daleč, daleč stran posnel Disney, potem ko jo je kupil od Lucasa, sodeluje samo kot občasni svetovalec.

Ni za staro šaro

Ker je Lucas že od začetka Vojne zvezd hotel, da bi bili posebni učinki v njegovih filmih boljši od vsega, kar je takrat obstajalo, je ustanovil še podjetje Industrial Light & Magic (ILM). Poleg seveda vseh Vojn zvezd in Indiana Jonesov je do zdaj poskrbelo za posebne učinke v kakšnih 300 filmih, na primer Harryjih Potterjih, franšizi Mission: Impossible in do letošnjega leta najuspešnejšem filmu vseh časov, Avatarju iz leta 2009, če naštejemo samo najbolj znane. Je pa podjetje tudi pionir digitalnih posebnih učinkov, brez katerih si sodobnih (predvsem akcijskih) filmov sploh ne moremo predstavljati. Ob nakupu Lucasfilma je Disney dobil še ILM.

Tudi na zasebnem področju je Lucasovo življenje pestro. Poročen je bil dvakrat. V prvem zakonu z Marcio Lou Griffin – trajal je od leta 1969 do leta 1983 – sta posvojila hčerko. Po ločitvi je Lucas sam posvojil zdaj že odraslo hčerko in sina. Sedem let je živel z Mellody Hobson in leta 2013 sta se poročila; istega leta sta prek nadomestne matere dobila hčerko.



Čeprav je Lucas eden najbolj znanih filmarjev v zgodovini, je njegova vitrina z nagradami bolj prazna. Najbolj bode v oči, da ni v njej nobene najbolj prestižne nagrade, oskarja, pa tudi ne zlatega globusa. Poznavalci pravijo, da bo prvega, vsaj za življenjsko delo, slej ko prej gotovo dobil. Če že ni dobil nagrade za najboljše, pa jo je dobil vsaj za najslabše dosežke. Leta 2002 je namreč dobil zlato malino za najslabši scenarij za drugi del druge trilogije Vojne zvezd, film Vojna zvezd: Epizoda II – Napad klonov.

Čeprav je Lucas star 75 let in je v bogatem polpokoju, si čas do častnega oskarja krajša z nekaterimi filmskimi projekti. Med njimi je tudi peti film o Indiani Jonesu, ki naj bi ga produciral. V kina bo prišel predvidoma leta 2021.