Kvačkanje do bolečine

... in se uvrstiti v Guinnessovo knjigo rekordov.

Da bi to dosegli, bosta morali kvačkati 24 ur ali več, če se bo do takrat našel junak ali bolj verjetno junakinja, ki bi podrl/podrla obstoječi rekord neke Angležinje.Čeprav obe zelo radi kvačkata in sta izjemno vzdržljivi ženski, maraton kvačkanja za nobeno ne bo mačji kašelj. »Ljudje mislijo, da bova s svojim početjem zaslužili. In da to počneva za denar. V resnici bova imeli le stroške,« sta povedali Korošici, ki sta se za podiranje svetovnega rekorda v neprestanem kvačkanju lotili predvsem zaradi promocije rokodelstva.

Izbrali sta že javno dostopno lokacijo, potrebujeta še ekipo šestnajstih polnoletnih prostovoljcev, ki se bodo menjavali na štiri ure in jih bo vodil Anitin mož Zdravko, poskrbeti morata tudi za snemalno ekipo, da bo podvig natančno dokumentirala, in ne nazadnje za zadostne količine volne in različne kvačke.

Koliko materiala bosta potrebovali, še nista izračunali, saj bo odvisno od debeline volne. Kondicijo za kvačkarski maraton, ki bo potekal na Jadrankin 40. rojstni dan v Andeškem hramu v Slovenj Gradcu, pa že pridno nabirata. Kvačkali sta za brezdomce, stanovalce varnih hiš v Slovenj Gradcu, Velenju in Celju, kmalu pridejo na vrsto še domovi za starejše.
 

Ena kapa na uro

Jadranka je odločena: »Na maratonu bom kvačkala do bolečine. Potem bom morala zamenjati kvačko in material.« Dvainpetdesetletna Anita je nazadnje kvačkala brez premora kar deset ur in v tem času izdelala deset kap. »Najbrž bova morali poskrbeti za udobne fotelje,« je napovedala Anita, ki je Jadrankina mentorica. »Pa tudi prijateljica že več let, čeprav ne tičiva ves čas skupaj,« doda Jadranka.



Kot rokodelki sta precej različni; Jadranka, ki je po izobrazbi inženirka računalništva in informatike, rada kvačka po načrtih. Anita jih ne potrebuje. Ustvarja po navdihu. Ko vidi neko volno, točno ve, kaj bo iz nje naredila. Zelo je hitra. Jadranka pravi, da je ne dohaja.

Anita je samostojno kvačkala že pri desetih, medtem ko se je Jadranka tega ročnega dela naučila pred sedmimi leti, ko je rodila sina. To je bilo leto, ko je tudi diplomirala, opravila vozniški izpit za avto in prebrala sto knjig. Čeprav je njena mama mojstrica kvačkanja, se ga je sama naučila ob posnetkih na youtubu. Njena posebnost so kvačkane igrače.
 

Ne gre za talent

Anitin prvi izdelek je bil rdeč brezrokavnik, Jadrankin pa kapa, a tako trda, da je ni spravila na glavo. »Pri kvačkanju ne gre za noben talent. Le dovolj vztrajen moraš biti in vaditi,« sta prepričani sogovornici. Da bi zbrali sredstva za organizacijo podviga, sta izdali koledar, a bi bili veseli podpore sponzorjev, ki bi razumeli njune ideje.



Da bi mamici uspelo izboljšati rekord, najbolj stiska pesti Jadrankin sin, ki obožuje knjige. V knjižnici, kjer je reden gost, ima še posebno rad ravno Guinnessovo knjigo rekordov. Pred poletjem jo je vprašal: »Mami, kako prideš v Guinnessovo knjigo rekordov?« Jad­ranka je brž preverila in sinu odgovorila: »Nič posebnega. Samo prijaviš se!«
 

Gosto Guinnessovo sito

Toda prijav je veliko. Vsak dan več kot sto. Pregleda jih upravna ekipa GWR: »Kot vedno je ob strogih postopkih preverjanja in zahtevi, da vsaka prijava izpolnjuje niz ključnih kriterijev, preden se lahko poteguje za uradni naziv Guin­nessovega svetovnega rekorda, skozi sito prišlo samo pet do petnajst odstotkov vseh prošenj. Kljub temu da smo morali prijave za najkrajši svinčnik na svetu, največ neprebranih elektronskih sporočil in najdaljše prhanje odkloniti, smo imeli v zadnjih 12 mesecih 5103 uspešne prijave.«

V knjigi najdejo mesto samo najbolj drzni, izjemni in navdihujoči podvigi. Pri založbi Učila International so povedali, da Guinnessova knjiga rekordov 2020 prinaša 23 slovenskih rekordov. »Pet jih je predstavljenih čisto na novo, drugi so bili doseženi in objavljeni že v prejšnjih izdajah. Novi, ki so vključeni v knjigo, so: največ trojnih dvojčkov najstnika v NBA (Luka Dončić na štirih tekmah), najmlajši igralec v NBA, ki je s trojnim dvojčkom osvojil 30 točk (Luka Dončić, 19 let, 333 dni), najdaljši prelet z jadralnim padalom – moški (Bojan Gaberšek, Jošt Napret, Primož Suša in Dušan Orož, 302,1 kilometra), največ ročnih koscev (Društvo podeželske mladine Škofja Loka) in največ ekip na svetovnem pokalu v quidditchu (29 ekip, sodelovala je tudi Slovenija z ekipo Aemona Argonauts).

V rubriki Kaj se je zgodilo na ta dan pa je posebej poudarjen podvig Andreja in Marije Štremfelj, ki sta pred tridesetimi leti kot prvi zakonski par osvojila vrh Everesta.