V nadaljevanju preberite:

Pred leti so raziskave pokazale, da je rodoslovje drugi najbolj priljubljen konjiček v ZDA, takoj za vrtnarjenjem, in druga najbolj priljubljena iskalna kategorija na spletu, takoj za pornografijo. Primerljivih podatkov za Slovenijo nimamo, toda rodoslovje je na ljubiteljski ravni pri nas zelo dobro organizirano, zaradi novih orodij in digitalizacije pa tudi čedalje bolj dostopno.

Devetnajst tisoč priimkov, devetnajst tisoč zgodb

Rodoslovje oziroma genealogija je veda, ki proučuje družinske korenine. Kdo so bili naši predniki, ki so živeli v 19., 18., 17. stoletju ali še prej? Kaj so počeli? Katere narodnosti se mešajo v nas? Smo morda daljni potomci krutega vladarja ali znamenitega izumitelja? Vse to so vprašanja, ki ponavadi vznemirjajo rodoslovce. Brskati po zgodovinskih listinah samo zato, da bi našel svoje prednike, se marsikomu zdi narcistično početje, a po drugi strani lahko v rodoslovju prepoznamo zasledovanje filozofskega imperativa spoznaj samega sebe. »Poznavanje lastnih korenin ni le stvar ponosa, ampak tudi ključ do boljšega razumevanja naše zgodovine in identitete. Saj veste – neumen je tisti ptič, ki se sramuje svojega gnezda,« pravi ljubiteljski rodoslovec in učitelj srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje Uroš Ocepek.