Kam z avtodomom? V Nedelu vam ponujamo odgovore!

V Nedelovi akciji smo predstavili namige za počitnice in izlete, na katerih lahko z avtodomom odkrivamo čare domovine. Zdaj pa vas vabimo še, da glasujte za svojo najljubšo destinacijo za karavaning in se potegujte za glavno nagrado – brezplačno uporabo avtodoma Adria med 18. in 19. septembrom 2020. Sodelujete lahko na https://promo.delo.si/karavaning ali izpolnite kupon v tiskanem Nedelu. Glasovanje traja od 14. do 26. avgusta.

Obsotelje in Kozjansko: Neukročena lepota med Bočem in Bohorjem

Za začetek smo odpotovali na vzhod države, v pokrajino ob rekah Sotli in Bistrici. Z izjemo vsem dobro znanih term Olimia in kopališča Aqualuna tamkajšnje neokrnjene narave Slovenci še ne poznamo tako, kot bi si zaslužila.

Ljubiteljem termalnih užitkov in vodne zabave je kraj Podčetrtek, ki je ime dobil po dnevu, ko je na tukajšnjem trgu potekal sejem, že dobro znan. Izbirate lahko med bazenskim kompleksom in velnesom Termalia, prestižnim velnesom Orhidelia in Termalnim parkom Aqualuna, ki s tobogani poskrbi za navdušenje mlajših družinskih članov.



Ena največjih znamenitosti Kozjanskega je grad Podsreda, ki so ga zaradi njegove romanske zasnove oklicali za najbolj grajskega od vseh gradov na Slovenskem. Tu je tudi sedež Kozjanskega parka, 206 kvadratnih kilometrov velikega zavarovanega območja narave.



Od Podčetrtka lahko krenete proti Rogaški Slatini in pokusite slatinsko mineralno vodo, ki vsebuje največ magnezija na svetu. Zdraviliški park vas bo navdušil z urejenimi cvetličnimi gredicami, v Kristalni dvorani boste začutili čar stekla in kristala, v Steklarni Rogaška pa se boste navdušili nad mojstrstvom tamkajšnjih steklarjev.

Koroška: V deželo kralja Matjaža pridite s kolesi

Koroška je prometno izjemno težko dostopna in slabo povezana s središčem države. Cijazili se boste v svet med Peco, Uršljo goro in Pohorjem, a naj bo to za vas in vašo družino pot proti dogodivščinam, kakršnih ne boste doživeli nikjer drugje.
Ko boste premagali mislinjski klanec, se čim prej ustavite in vsi, razen šoferja, naj zapustijo avtodom. Lahko pa to storite že malo prej, v Gornjem Doliču, če ne boste na desni strani ceste zgrešili parkirišča.

Pot po Mislinjski dolini v smeri Slovenj Gradca naj sopotniki nadaljujejo s kolesi po Štrekni, eni najlepše urejenih slovenskih kolesarskih poti, ki poteka po opuščeni trasi železniške proge. Nekdaj je povezovala Velenje z Dravogradom. Na njej so kolesarjem na voljo številna postajališča, primerna je za družine pa tudi starejše kolesarje in se iz smeri Mislinje proti Slovenj Gradcu prijazno spušča.



Gorska kolesa so sicer res namenjena za uživanje po gorah, a na Koroškem je mogoče kolesariti tudi skozi goro, in to najvišjo koroško goro Peco. Podzemlje Pece, turistični rudnik in muzej iz Mežice omogočajo ogled rudnika z vodnikom na kolesih po pet kilometrov dolgi edinstveni podzemni poti. S črno pa je obarvana zahtevnost adrenalinske podzemne, tehnično zahtevne proge, ki so jo poimenovali Black hole trail. Pot se spušča po petih rudarskih obzorjih oz. za 150 višinskih metrov.



V Črni na Koroškem, vasi, iz katere izhaja kar sedem olimpijcev, so letos odprli najdaljši neprekinjeni zipline v državi. Po njem boste lahko ob vnaprejšnji rezervaciji termina z Navrškega vrha do 1260 metrov oddaljene kmetije Kogelnik po jeklenici drveli s hitrostjo do 120 kilometrov na uro, a le, če niste težji od 130 kilogramov in ste stari dvanajst let.

Gorenjska: Kamor hoče srce ...

Če se iz prestolnice mimo Kranja in Radovljice odpravimo proti severozahodu Slovenije, se kaj hitro znajdemo v prijetni dilemi: bi dan ali morda kar ves teden raje preživeli na območju Bleda ali celo potegnili do konca v Bohinj, kjer se cesta konča in nas vabijo le še vršaci, ali bi jo mahnili proti Kranjski Gori. Na srečo nobena odločitev ne bo napačna.

V gornjesavskem turističnem središču Kranjski Gori vam ne bo dolgčas, razen če se boste za to sami izrazito potrudili. Lani so odprli že peto ferato na svoji zemlji. Izjemno zahtevna ferata Jerm'n blizu manj zahtevne sorodnice Hvadnik poteka ob istoimenskem slapu nad Gozdom Martuljkom – izhodiščna točka je ob vznožju slapu na cesti proti Srednjemu Vrhu. Lotite se lahko tudi e-kolesarskega raziskovanja okolice – kolesarska pot od vstopne točke Topolino do Rateč in naprej v Planico, lahko tudi v Tamar. Ali se na električno-nožni pogon odpravite do Peričnika in se povzpnete po novourejeni poti do zgornjega slapu, skritega diamanta, ki ga malokdo pozna. Nordijski center Planica pa vam ponuja zipline, vetrovnik, muzej, tunel za tek na smučeh in, ja, tudi to, stezo za curling.



Če se pri Lescah zapeljete z avtoceste, ste na poti proti dvema najbolj znanima slovenskima jezeroma. Prvi je bolj kot kempistom hotelskim gostom ljubi Bled. Ko pa se v Ribčevem Lazu razpre pogled na Bohinjsko jezero, se lahko začne dopust, pa naj bo aktiven ali nadvse ležeren. Za oboje je možnosti več kot dovolj.

Pohorje: Zeleno srce Štajerja je zanimivo vse leto

Za prvo izhodišče za križarjenje po Pohorju je zelo primerno kar največje štajersko mesto Maribor. Čeprav nima tako bogate zgodovine iz antičnih časov, kot jo imajo nekateri drugi slovenski kraji, na primer Ljubljana in predvsem bližnji Ptuj, je Maribor že sam po sebi vreden ogleda.

Mariborsko Pohorje je odlično izhodišče za številne kolesarske in pohodne izlete po Pohorju. Z Areha je možno na delček Pohorja, kakršno je bilo nekoč. Na območju soteske potoka Lobnica je 19 hektarov zaščitenega gozda, kjer ni nikoli pela drvarska sekira ali motorna žaga. To je pohorski pragozd. Na Lobnici sta tudi slapova Mali in Veliki Šumik, ki je s 24 metri višine najvišji slovenski slap na nekarbonatni podlagi.



Za odkrivanje Bistriškega Pohorja nad Slovensko Bistrico so najboljše izhodišče Trije kralji. Od tam je mogoče po lahki pohodni poti na primer do Črnega jezera in naprej do Osankarice. Ta je izhodišče za še eno krajšo pohodno turo. Blizu so namreč Trije žeblji, slovenska Masada, prizorišče poslednjega boja Pohorskega bataljona.



Nekaj kilometrov od Slovenskih Konjic so pod Pohorjem Zreče s Termami Zreče. Pol ure vožnje v hrib je na enem od najvišjih vrhov Pohorja turistični center Rogla. Eno najbolj znanih slovenskih smučišč je v toplejših mesecih središče za priprave vrhunskih športnikov s številnimi športnimi objekti, na primer nogometnim igriščem, pokritimi igrišči za košarko, rokomet, odbojko in tenis. Je pa tudi turistični center, kjer je mogoče vse leto početi kaj zanimivega.

Kočevska in Bela krajina: Kraji prijaznih in nasmejanih ljudi

Kočevski rog, ta gozdnati in z zgodovino prežeti del Slovenije, deli dve podobni, a v resnici zelo različni območji: Kočevsko in Belo krajino. To so kraji, ki so bili dolga desetletja prezrti in manj slišani in kjer si je tudi razvoj utiral pot nekoliko počasneje. A to ne pomeni, da zaostajajo po turistični ponudbi, celo nasprotno.



Največja zanimivost juga Slovenije je seveda Kolpa, do katere je mogoče iz več smeri, morda po serpentinasti cesti takoj za Predgradom. Tako pridemo v Dol ali pa gremo skozi Stari trg, ki preseneti z neverjetno lično urejeno glavno cesto. Potem se spustimo do reke. V eno stran ležita Dol in Prelesje, na drugo Radenci, povsod so kampi in druga turistična ponudba. Tu lahko obiskovalec – tako kot to velja za vse kampe v Beli krajini –, tudi če ni gost, vstopi in se kopa, saj je na številnih drugih točkah, kjer so bila nekoč kopališča, to onemogočeno zaradi ograje na meji. A tu, ob tej (ponavadi) mirni reki, človek začuti bistvo Kolpe: neverjeten spokoj v naravi, ki se mu lahko prepusti v mreži, razpeti med drevesoma, ali pa se odpravi na lov za doživetji v vodnih športih, na sprehodih, kolesarjenju … Naprej ob reki je v Beli krajini Krajinski park Kolpa, ki v celoti meri 43 kvadratih kilometrov.



V teh vinorodnih krajih seveda ne gre pozabiti na Vinsko klet Metlika in njeno metliško črnino, edino črnino v Sloveniji. Popotniki v Beli krajini ne morejo mimo Črnomlja, kjer lahko v župnijski cerkvi sv. Petra občudujejo oltarno sliko oziroma mozaik umetnika Marka Rupnika. Čez cesto je Galerija Belokranjsko izročilo, poklon tradiciji teh krajev: lanu, volni, konoplji, belokranjskim vezeninam, prestam in drugim izdelkom, ki delajo to območje posebno.

Pomurje: Za pokrajino ob Muri si je treba vzeti čas

Pomurje se v zadnjih letih turistično vse hitreje prebuja in že dolgo ni več samo pokrajina množičnega namakanja v toplicah. Veliko pomoči pri iskanju lahko turisti dobijo v paviljonu Expano – razgibani objekt iz lesa in stekla so postavili ob oživljenem in za rekreacijo in sprostitev urejenem južnem delu gramoznice Soboško jezero –, takoj ko pri počivališču Murska Sobota zavijejo z avtoceste.

Celotno Goričko so leta 2003 razglasili za krajinski park. Prek Kuzme lahko zavijete do vasi Grad, kjer je ena najprivlačnejših postojank vsaj za otroke: verjetno ste že slišali za doživljajski park Vulkanija, ki na zanimiv in prepričljiv način obiskovalcem predstavi vulkansko preteklost tega dela Goričkega. Pa tudi grad nad vasjo, ki je sedež Krajinskega parka Goričko, je vreden ogleda. To je največja grajska stavba na Slovenskem.



Blizu so Moravske Toplice s Termami 3000 in Termami Vivat. Končni cilj poti po krajinskem parku Goričko je lahko Dobrovnik oziroma Bukovniško jezero v njegovi neposredni bližini. Je raj za ribiče in sprehajalce, v bližini je speljana pot z energijskimi točkami, nad jezerom sredi gozda stoji kapelica svetega Vida, v bližini kapelice pa je še Vidov izvir, ki mu nekateri pripisujejo nadnaravne moči. V gozdu ob jezeru je tudi adrenalinski park za otroke in odrasle.

Druga mogoča tura po Pomurju je bolj ravninska, čeprav jo lahko začnete na precej visoki točki nad Lendavo. Če se potepate po Pomurju oziroma prav po Prekmurju, je namreč skoraj obvezno, da se povzpnete na razgledni stolp Vinarium v Dolgovaških goricah nad Lendavo. Stolp je arhitekturni presežek in je ena najbolje obiskanih turističnih točk v Sloveniji. Z njega je mogoče videti v tri države – Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško in seveda Slovenijo, razgled pa je še posebno lep zjutraj ali zvečer.



Na drugi strani Mure jo lahko s ceste proti Ormožu zavijete v hrib, proti Železnim Dverim in Jeruzalemu. Če se boste po tamkajšnjih grebenih med vinogradi vozili v primerno lepi svetlobi jutranjega ali večernega sonca, boste takoj vedeli, zakaj nekateri gričevju Ljutomersko-Ormoških goric pravijo slovenska Toskana. Malo severno je Gornja Radgona, mesto penin. Ogled kleti podjetja Radgonske gorice, v katerih zorijo njihove penine, ter Kleti pod Slapom je zelo privlačno doživetje.

Slovenska Istra: Morski razgled čez trte in oljčnike

Podeželje slovenske Istre ponuja možnost pobega od običajne gneče, v katero so v teh poletnih dneh ujeti obalni turistični kraji. Iz gričevnatih vasic, v katerih kraljujejo stare kamnite hiše, se odpirajo prekrasni pogledi na morje in slikovita pobočja z oljčniki in vinogradi. Še vedno pa smo lahko hitro tudi v mestu ali na morski obali.



Na Socerbu stoji grad Strmec z restavracijo, od koder lahko občudujemo imeniten razgled na Tržaški zaliv in velik del Istre. V bližini gradu je Sveta jama s podzemno cerkvijo, edino v Sloveniji. Nedaleč stran je vas Črni Kal, nad katero se ob skalnem robu bočijo ostanki starega gradu. Gre za eno od utrdb, ki jih je v 11. stoletju menda dal zgraditi istrski mejni grof Ulrik I. Weimarski, ki je imel tako nadzor nad pomembnimi prometnimi potmi na svojem ozemlju.

Med raziskovanjem slovenske Istre seveda nikakor ne kaže zgrešiti Hrastovelj, mednarodno znanih po freskah v cerkvi Svete trojice iz leta 1490. Najbolj znani del te srednjeveške gotske poslikave je Mrtvaški ples, ki nam sporoča, da smo pred smrtjo vsi enaki. Med spustom proti Izoli se lahko ustavimo v Simonovem zalivu, ob večerih ali popoldnevih, če poletne temperature to dovoljujejo, pa je priložnost za ogled izolskega starega mestnega jedra.



Naslednje postajališče je lahko krajinski park Sečoveljske soline, kjer je v jutranjih in poznopopoldanskih urah mogoče videti solinarje, ki žanjejo sol. Letošnja letina bo verjetno bolj uborna, saj obilne padavine solinarjem povzročajo precej preglavic. Tam je tudi center dobrega počutja Lepa Vida; tamkajšnja talasoterapija temelji na solinskem blatu in slanici – matični vodi, soli ter morski vodi.