V članku preberite:

V novem svetu so bili puritanci navdušeni, ko so staroselcem podarili nekaj umetnih biserov ali školjk, oni pa so jim v zameno dali čudovita draga darila. Prepričani so bili, da so indijanska ljudstva neumna in naivna, a vendarle ni bilo tako. Indijanci so verjeli, da darila niso nekaj, kar poseduješ, da je darilo živa materija, ki mora vedno krožiti, zato so bili puritanci presenečeni, ko so se staroselci čez nekaj časa vrnili in predmete, ki so jim jih podarili, vzeli nazaj, da bi jih podarili nekomu drugemu. Darilo, so verjeli, ima svoje življenje in mora krožiti od enega do drugega človeka, nikoli ne sme biti zaprto v omaro, saj tam izgubi svojo dušo in umre. Darilo zanje nikoli ni bilo zgolj neka materialna stvar. Vredno je toliko, kolikor različnih lastnikov zamenja. Verjeli so tudi, da ne gre toliko za vrednost predmeta kot za to, da se v trenutku, ko je podarjen, spremenita tako darovalec kot obdarjeni.