»Če hočeš biti dober, moraš razmišljati ves čas«

Kdo so bistroumi, ki so blesteli na državnih in mednarodnih tekmovanjih v matematiki, fiziki in astronomiji? Minulo nedeljo je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani potekala prireditev Bistroumi 2019, na kateri je Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA) podelilo priznanja uspešnim mladim tekmovalcem.

Društvo, ki letos praznuje svojo sedemdesetletnico, že od leta 1949 organizira tekmovanja iz znanja in si prizadeva za pripravo tekmovalcev. Letos je na dvanajstih tekmovanjih organizacije sodelovalo več kot 130.000 tekmovalk in tekmovalcev s 716 šol, ki so osvojili skupaj 958 zlatih priznanj in še 184 posebnih nagrad in pohval.

Da se toliko Slovenk in Slovencev zanima za omenjena pod­ročja naravoslovja, je bilo razvidno tisti večer v Cankarjevem domu: zaradi dolgih vrst staršev in otrok je bilo kar nekaj zmede pri razdeljevanju vstopnic, dvorana s 1500 sedeži pa je bila skoraj povsem zapolnjena.

Navdušila poslušalce

Še preden se je začelo podeljevanje priznanj, so mladi slovenski tekmovalci pokazali svoje veščine in znanje. Večer se je začel z nastopom pianistke Teje Jeličić, ki je poslušalce navdušila s Paganinijevo etudo št. 2 Franza Liszta. Tudi sama je na lanski Evropski dekliški matematični olimpijadi (EDMO) osvojila srebrno medaljo, kar je najboljši dosežek Slovenije doslej. Je dijakinja 4. letnika Konservatorija za glasbo in balet in prvonagrajenka letošnjega državnega tekmovanja mladih glasbenikov.



Med prireditvijo je petkrat stopila na oder – dvakrat kot glasbenica, nato pa še kot nagrajenka tekmovanja v matematiki in članica dveh ekip za mednarodna tekmovanja. »Interpretacija glasbe in reševanje matematičnih problemov sta si podobna,« je poudarila Tea Jeličić, ki se še vedno udeležuje matematičnih tekmovanj, čeprav se je odločila za študij klavirja.

Verižni eksperiment

Predstavniki desetih šol in vrtcev so na prireditvi razkrili svoje posebne znanstvene naprave, s katerimi so sodelovali na petnajstem, tokrat jubilejnem, verižnem eksperimentu. Učenci so stopili na oder in zagnali trinajst naprav, ki so stale druga za drugo. Majhna kroglica se je po zapletenem zaporedju toboganov, dvigal, izstrelitvenih ploščadi in tunelčkov kotalila od naprave do naprave, vse dokler ni prispela do zadnjega člena v eksperimentu, kjer je sprožila rojstnodnevno melodijo, s katero so počastili sedemdesetlet­nico organizacije.



Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, ki že nekaj desetletij goji in vzdržuje bazen izjemnih mladih umov, ni javni zavod – je neprofitna organizacija, ki se financira izključno iz kotizacij od tekmovanj, vsi njeni člani pa sodelujejo prostovoljno. O tem, kaj je pogoj za uspeh na tekmovanjih, smo se pogovarjali s predsednikom društva in profesorjem Draganom Mihailovićem. »Pri uspehu ni pomembna toliko nadarjenost, kot je pravi učitelj oziroma mentor,« je povedal profesor. Pohvalil je številne mentorje, ki brezplačno poučujejo otroke in jih pripravljajo na najbolj zahtevna mednarodna tekmovanja.



»V Sloveniji je težava, ker nagrajevanje takšnih učiteljev ne obstaja. Morda bi imeli še boljše rezultate in še več tekmovalcev, če bi uvedli drugačen sistem,« je dejal in pristavil, da so bila pred leti za vse vzgojitelje obvezna dodatna izobraževanja. »Vsak je moral še nadgraditi znanje na svojem področju. Udeležba na tečajih je bila obvezna, saj so učitelji dobili točke, ki so se štele pri plači. Zdaj je ravno nasprotno. Država jim ne plača niti potnih stroškov, akademiki pa si morajo pogosto vzeti dopust, da se lahko udeležijo seminarjev.«

Načrti za tujino

Kam se odpravijo študirat dijaki in učenci, ki so bili uspešni na tekmovanjih? Pogovor z nekaterimi od nagrajencev je razkril, da si želijo v tujino, saj imajo tam boljše možnosti za nadgrajevanje znanja. Marko Čmrlec, dijak četrtega letnika Gimnazije Bežigrad, ki se je lani udeležil kar štirih mednarodnih tekmovanj in na njih osvojil štiri medalje, tudi srebrno na Mednarodni olimpijadi iz astronomije in astrofizike (MOAA), si je za cilj zastavil Združeno kraljestvo.



»Prijavil sem se na Univerzo v Cambridgeu in mojo aplikacijo so že sprejeli, zdaj moram dobiti samo še dovolj dobre ocene na maturi. Če mi morda ne bi uspelo, se bom vpisal na Univerzo St Andrews na Škotskem ali na Univerzo v Ljubljani.« Na vprašanje, kako rešiti zares zahtevno fizikalno nalogo, pa mladi znanstvenik odgovarja: »Če hočeš biti zares dober, moraš o področju, ki te zanima, razmišljati ves čas. O nalogah sem razmišljal med vožnjo na avtobusu, v svojem prostem času itd.«
Na prireditvi so predvajali posnetek, na katerem je Čmrlec reševal nalogo s fizikalne olimpijade.

Luka Horjak, dijak 3. letnika I. gimnazije v Celju, pa je ob skupinski fotografiji dal kratko izjavo v imenu vseh olimpijcev. Lani je Horjak na Mednarodni matematični olimpijadi (MMO) osvojil srebrno medaljo, šele četrto za Slovenijo, in to z najboljšim toč­kovnim izkupičkom doslej – do zlate medalje mu je zmanjkala le točka. »Nagrad ne štejem,« je povedal dijak, ki se je za to tekmovanje priprav­ljal po nekaj ur na dan, in dodal, da ga najbolj zanima algebra.


 

Astronomija je najlepša

Svoje načrte za tujino nam je zaupala tudi Ana Meta Dolinar, dijakinja 4. letnika bežigrajske gimnazije, ki je že tretjič zapored na Evropski dekliški matematični olimpijadi (EDMO) osvojila bron. »Prijavila sem se na študij računalništva v Cambridgeu, moram samo še opraviti maturo, pa bom sprejeta,« je razložila dijakinja, ki tekmuje že od prvega razreda osnovne šole. Vendar, pravi, je kljub načrtovanemu odhodu v tujino zelo zadovoljna s spodbudo, ki jo je dobila v domovini: »Na gimnaziji sem imela veliko podpore, zelo zagnani so bili tudi mentorji iz DMFA, ki so nam omogočili posebne priprave za tekmovanja.«



Da hoče ostati v Sloveniji, nam je zagotovila Ema Mlinar iz četrtega letnika Gimnazije Vič, ki je osvojila bron tako na letošnji Evropski dekliški olimpijadi kot na lanski Mednarodni olimpijadi iz astronomije in astrofizike (MOAA). »Študirala bom v Sloveniji, morda pa se bom udeležila kakšne študijske izmenjave,« je pristavila dijakinja, ki bi najraje raziskovala galaksije in črne luknje. »Astronomija je najlepša, ker se ukvarja z lepoto kozmosa in nebeških teles.«.

Oditi v tujino ali ostati doma?

Toda, ali je odhod najbolj uspeš­nih dijakov na študij v tujino dobra ali slaba stvar? »Nekoč smo si celo prizadevali, da gredo mladi na študij v tujino,« je razložil Dragan Mihailović in dodal, da je njihova vrnitev odvisna od kariernih priložnosti doma. »Trenutne razmere v Sloveniji niso najboljše. Večina mladih bi se vrnila, če bi dobili dovolj dobre možnosti za delo.

Nimamo konkurenčnega raziskovalnega okolja in priložnosti za nadaljnji razvoj znanja so znatno manjše kot v drugih razvitih evropskih državah. V Švici, na primer, ima vsak, ki se prijavi na razpis za znanstveni projekt, petdeset odstotkov možnosti, da ga izberejo, v Sloveniji je ta številka znatno manjša.« Predsednik društva je razložil, da države, kot je Nemčija, veliko vlagajo v razvoj kadrov, podoktorandom priskrbijo vrtce za otroke, zakoncem raziskovalcev pomagajo poiskati zaposlitev in podobno. »Pri nas se po končanem podoktorskem projektu vse konča, v tujini pa ni tako. Poznam nekaj izvrstnih tujih znanstvenikov, ki so prišli v Slovenijo, nato pa odšli zaradi pomanjkanja priložnosti.«