V nadaljevanju preberite:

Nadvse zabavno in sproščeno se je začel intervju z nekdanjo olimpijko, zdaj pa trenerko za osebnostno rast ter učiteljico dihalnih in mentalnih tehnik Brigito Langerholc. Takoj ko sva pri njej doma sredi mirnega gorenjskega naselja Strahinj sedli na s soncem obsijan balkon z razgledom na gore, trato in gozd, je namreč ugotovila, da jo je domača ljubljenka, zajklja Mika, podurhala naravnost k sosedi v solato, saj je našla nov skrivni izhod iz ograde. Pa sva odšli na vrt in dolgouhko ulovili.

Langerholčeva, naša vrhunska atletinja, ki je na olimpijskih igrah v Sydneyju leta 2000 dosegla 4. mesto v teku na 800 metrov, pa tudi žena in mama treh deklic, ki se od letos šolajo na domu, presneto dobro pozna življenjske vzpone in padce. Zaradi hude poporodne depresije se je znašla na eni najtežjih prelomnic. Zdaj sije od pozitivne energije in k temu, da bi še več delal na sebi, te spodbudi že njen živahni način govora z veliko žuborečega smeha.

Vaše hčerke so trenutno v šoli, vendar ne klasični.

Res je, od letos jih z možem šolava na domu v sodelovanju z odličnimi izkušenimi učiteljicami, ki so zapustile javni šolski sistem. V skupini so tudi drugi otroci, tako da očitek o slabši socializaciji, ki ga pogosto slišimo v zvezi s šolanjem na domu (ŠND), v tem primeru zagotovo ne drži. V slovenskih občinah je že veliko podobno organiziranih poučevanj, največ v Prekmurju in na Štajerskem. Pouk poteka v najetih prostorih.

Koliko stane takšna oblika ŠND?

Okoli sto petdeset evrov na mesec. Mi smo se za zdaj odločili za različico Montessori v okviru kranjskega Zavoda Kajžica, ki prav tako sodi v ŠND – povezani so z Inštitutom Montessori v Ljubljani –, ampak je dražje. Za vsakega otroka je treba plačati 450 evrov. Z možem sva se vprašala, ali najprej kupiva zemljo za hišo – del te, v kateri smo zdaj, imamo v najemu – ali bova plačala kakovostno šolanje najinih deklic. Odločila sva se za to, seveda.