Zgodba o uspehu, ki je ni več

Bili smo zgodba o uspehu – do vstopa v Evropsko unijo (EU) in še nekaj let zatem. Ostale članice vzhodnega bloka, ki so se skupaj z nami pridružile EU, so bile manj razvite. Kot mala članica smo prvi od novih predsedovali svetu EU.

Sledila je velika gospodarska rast. Močno smo se zadolževali do velike finančne krize in to drago plačali. Privatizacija je prihajala v valovih. Z denacionalizacijo smo v naravi vračali vsevprek. Banke smo močno dokapitalizirali in potem poceni prodali. Samo NKBM, v katero smo državljani navdušeno vlagali in vse izgubili, smo še dokapitalizirali z 800 milijoni evrov, preden smo jo prodali za borih 300 milijonov – kupec pa hitro naprej za 800 milijonov! V banke smo zmetali več kot pet milijard, a nobena ni več naša. Vso prehransko industrijo smo razprodali, pa ladje, letala in letališče. Nobena večja trgovina ni več naša. A nekaj malega je le ostalo. Hm! Prašičja farma v Ihanu, a tudi to že snubi bivši »brat«. Ni več močne industrije, ki smo jo ustvarili v prejšnjem režimu. Litostroj, Metalna, Gorenje, TAM, Iskra, Mura, lesna industrija …, svetovno znana in uspešna podjetja! Kje so zdaj? Privatizirati smo začeli zdravstvo, ki so nam ga zavidali celo razvitejši. Močno smo podprli izgradnjo tuje lakirnice na krasni kmetijski zemlji z zalogami pitne vode. Čez vodonosna zemljišča mimo Ljubljane gradimo velik cevovod s fekalijami! Izgubili smo pol Piranskega zaliva in izhod na morje, pa še nekaj ozemlja. Spori s Hrvaško se vsi končajo v našo škodo. Zgradili pa smo Teš 6! In uvedli trg z električno energijo. To je zdaj naša zgodba o uspehu! Še ni dovolj? Ne, ker še dihamo!

Tu je bilo vprašanje za referendum, ki ga ne bo: »Ali smo za izvedbo projekta Jek2, ki naj bi skupaj z OVE zagotavljal stabilen vir »elektrike?« Kdo si tega ne želi? A vprašanje ne pomeni tega, kar piše, nas poučijo! Ni glas za izvedbo projekta Jek 2 (kot piše), ampak glas za pripravo na ta projekt; čeprav ta že leta poteka in zanj so zapravili že obilo milijonov našega denarja. Veliko denarja »kurijo« za intenzivno propagando. O projektu vemo bore malo. Direktor državnega podjetja, ki to vodi te priprave in agitacijo, je v tv-oddaji Tarča na prvem programu RTV Slovenija izjavil, da je to »taktika«: če bi zdaj razkrili, kako velik bo Jek 2 in koliko naj bi stal, bi to lahko izkoristili potencialni izvajalci. Zaupal nam je le, da bo elektrika iz Jeka 2 ne le stabilna, ampak tudi cenovno ugodna. Direktor Elesa – in ne le on – pa opozarja, da bo najmanj trikrat dražja, kot trdijo. Operirajo s podatki, da naj bi bila cena gradnje od 10 do 20 milijard evrov, čas gradnje pa 15 let ali več. Novinarji Tarče so se potrudili in obiskali (redka) gradbišča jedrskih elektrarn (JE) po Evropi. Osupljivo! Cene in roki so se najmanj podvojili. Strokovnjak, ki spremlja eno od gradenj, je novinarki povedal, da moramo številko o ceni in času gradnje Jeka podvojiti takoj, ko nam jo ponudniki servirajo. Poslanec Levice, ki ne podpira tega projekta, je v oddaji rekel, da je kar srhljivo, kako sta sicer sprti pozicija in opozicija tu soglasni. Slišali smo, kako na zaprtih sejah skupaj naklepajo, kako pretentati javnost, da bo prevzela odgovornost za ta projekt, na katerem se bodo lahko obilno pasli prvi in drugi, saj bo projekt trajal desetletja.

O stabilnosti, ki so jo promovirali v referendumskem vprašanju, govorijo strokovnjaki, ki računajo na posel pri projektu. Kdor elektroenergetski sistem pozna, ve, da je proizvodnja »elektrike« iz jedrske elektrarne (JE) pasovna (ne fleksibilna, ne sledi porabi). Dela na polni moči noč in dan, dokler ne izpade zaradi opozorila ali okvare. Za koliko časa? Ko je remont, vemo, da bo stala najmanj mesec dni. Nenapovedan izpad velike JE je šok za sistem. Obnovljivi viri energije (OVE) imajo še slabšo obratovalno karakteristiko kot jedrske elektrarne. Oboji v sistemu potrebujejo dodatne vršne elektrarne, ki prevzamejo proizvodnjo, ko JE izpade ali ko jo OVE ne proizvajajo. Te rezerve so zelo drage – to so plinske elektrarne, pa akumulacijske in prečrpovalne hidroelektrarne. Potrebni so še veliki posegi v omrežje. A to niso največji problemi za sistem, če bomo stabilnost reševali z Jekom 2. Glavna (poleg varnosti) sta dva. Prvič, čas gradnje, saj bo trajala desetletja. Kaj bo z elektriko v tem času? Pa tudi, jo bomo takrat, ko bo Jek 2 zgrajen, še potrebovali? Drugič – cena. Gradnja nas lahko stane več deset milijard in cena proizvodnje elektrike bo zelo visoka. Neodvisni ekonomisti opozarjajo, da ta projekt lahko pahne državo v bankrot! Pri tem pa niti čez desetletja ne bomo rešili problema stabilne oskrbe z elektriko. Ob dragi investiciji bomo morali kupovati drago elektriko v tujini, dokler bomo lahko, kajti časi so nemirni. Tehnologija bliskovito napreduje. Cene novih virov padajo. Problem z oskrbe energije pa je že tu. Če začnemo graditi Jek 2, bo vse drugo obstalo. Morda bo treba projekt ustaviti in milijarde bodo splavale po vodi (z nami vred).

Teš 6 je dokazal, da pa se korupcija splača. Prej ga bodo zaprli in zadeve bodo zastarale (kot pri Patrii in še kje), kot bo kdo za dokazano korupcijo odgovarjal! Zato se Jek 2 splača!? Žal le za izbrance, družba pa naj gre »po gobe«!

Čemu naj bi služil referendum, če je v politiki že vse soglasno odločeno. S stranko Levica bodo že opravili, kot so pri Tešu 6 z Zares. Saj se zavedajo dejstev, ki sem jih prej navajal. Niso neumni! A korito projekta je preveč omamno, da bi se med sabo prepirali. Za vse, ki sodelujejo v projektu, bo dovolj. A narod postane nadležen, če ga preveč stisneš za vrat. Zato je razumna ihta SDS, da naj narod potrdi projekt, prevzame odgovornost zanj, da ne bi kasneje nergali, ko ne bo več niti denarja niti elektrike.

Pa so se nerodno obnašali, in narod je podvomil v iskrenost oblasti. Mnogim so se odprle oči in referendum morda ne bi uspel. Takega referenduma pa ne rabijo, zato so ga hitro soglasno odpovedali. Ne zanima jih, kaj misli narod, potrebovali so le alibi. Sicer pa, tudi če ne bi uspel, volja ljudstva ni obvezna za oblast. Tudi resolucija, s katero so že odločili o Jeku 2, ni pravni akt. Vse je ok! Nič nezakonitega! Premier je iz Amerike sporočil, da je bil referendum ideja SDS in nič ne vpliva na projekt. Poteka dalje nemoteno. In tam se o izvedbi projekta ni pogovarjal (?), ker je reševal svetovne probleme. Volja ljudstva je zanj očitno »farsa«.