Železnica: primerjave s starimi časi

V Delu je bilo 7. januarja na strani 5 objavljeno pismo bralke z naslovom Privoščimo si primerjavo, ki terja pojasnila družbe 2TDK, investitorja projekta Drugi tir. V pismu namreč avtorica Zdenka Goriup navaja hitrost gradnje železniških prog v 19. stoletju in se sprašuje, ali bo drugi tir železniške proge Divača–Koper realiziran »v ležerno planiranih petih letih«.

Pojasnjujemo, da značilnosti načrtovanega drugega tira niso primerljive z železnico med Celjem in Velenjem oziroma Dravogradom, ki ju kot primer navaja avtorica. Na omenjeni nekdanji mislinjski železnici med Dravogradom in Velenjem je bilo v dveh letih res zgrajenih pet predorov, vendar je med njimi najdaljši predor v Hudi luknji dolžine 421 metrov, ostali pa so dolgi okrog 100 metrov – dolžina vseh predorov skupaj je po podatkih RRA Koroška 855 metrov. Na trasi od Velenja do Celja pa je bil v letu dni zgrajen poleg trase le en predor v dolžini 145 metrov, torej znaša skupna dolžina vseh predorov na nekdanji progi med Celjem in Dravogradom natanko 1 kilometer.

Na trasi drugega tira bo skupaj z glavnimi in s servisnimi cevmi zgrajenih dobrih 37 kilometrov predorov. Zato je čas gradnje temu primerno daljši. Kljub dolžini predorskih cevi, ki bo daljša od dolžine vseh zgrajenih predorov na slovenskih avtocestah od začetka izvajanja Nacionalnega programa izgradnje avtocest leta 1994 do danes, bodo predori na drugem tiru glede na predvideno časovnico zgrajeni v dobrih treh letih. Temu sledi še inštaliranje preostale železniške opreme, tirnic, signalno-varnostnih naprav, elektrifikacija in druga oprema.



Hitrost gradnje predorov je primerljiva po vsem svetu in čas gradnje železniških projektov narekuje predvsem dolžina predorov in število napadnih mest. Predvideni čas gradnje 27-kilometrskega dvocevnega baznega predora Semmering v Avstriji je tako 12 let, 55-kilometrski predor pod Brennerjem bodo gradili kar 18 let, 27-kilometrski odsek proge med Ulmom in Stuttgartom, ki je najbolj primerljiv z drugim tirom Divača–Koper zaradi skupne dolžine predorov, bodo Nemci gradili več kot desetletje.

Z izboljšano tehnologijo v zadnjih desetletjih se je hitrost gradnje predorov in železnic povečala, vendar pa so strožji varnostni ukrepi, standardi zaščite delavcev so precej višji, načrtovanje železniških prog pa je daljše zaradi obširnejših raziskav in preverjanja variant tras.

Spoštovana gospa Goriup, veselilo nas bo, če se boste skupaj z nami popeljali s prvim vlakom na novi progi, po drugem tiru Divača–Koper.