Volitve v tujini

Volitve 2022 so mimo. SDS in Janez Janša sta vsaj začasno potisnjena na slepi stranski tir. Državni volilni komisiji (DVK) ostane samo, da do 10. maja prešteje vse glasovnice, prejete iz tujine, in obvesti predsednika države o končnem izidu volitev.

In na tej točki bi rad vprašal: Zakaj volitve na vseh celinah? Ali zato, ker imamo to zapisano v ustavi? To je v mojih očeh nepotreben strošek, ki ga pokriva davkoplačevalec, dejansko pa na izid volitev nima kakšnega pomembnega vpliva. Kot dolgoletni izseljenec v Avstraliji (1967–2003) sem se udeležil vseh volitev, ki so se vrstile v Sloveniji. Tako v prejšnjem sistemu kot v sedanji »demokraciji«.

Moji pomisleki so usmerjeni predvsem v (ne)smiselnost tega početja. Nekateri nepotrjeni podatki pravijo, da nas je izseljencev širom sveta pol milijona. Vprašati se je treba, koliko od teh ljudi je dejansko vpisanih in vodenih kot državljanov Slovenije in ali se dejansko zavedajo, koga in kaj volijo? Ko sem stopil na avstralska tla, sem se javil jugoslovanskemu konzulatu v Melbournu. Uradnik tam (sicer Slovenec) je zamahnil z roko in komentiral: »Pa kdo te j...?« In to je bilo to. Volitev sem se redno udeleževal, če je dokumentacija prispela pravočasno. Pogosto (če ne že redno) je volilna dokumentacija v Avstralijo prispela tako pozno, da izpolnjena ni prišla nazaj v Slovenijo v času, ko bi lahko vplivala na izid volitev. Verjamem, da se je podobno dogajalo tudi drugod po svetu. Torej, kako so volitve potekale v Južni in Severni Ameriki, Singapurju (tam je slovensko društvo z več kot 50 člani) ...

DKP – ambasada v Canberri je imela konzularne dneve in ure širom Avstralije – tudi v Melbournu v verskem središču. Včasih je bilo to organizirano v prostorih slovenskega društva. Zavedati pa se moramo, da meri območje velikega Melbourna več kot 11.000 kvadratnih kilometrov. Število prebivalstva presega 5,7 milijona duš. In potem so tu še regionalni centri – recimo Mildura, ki je 570 kilometrov oddaljena od Melbourna. Podobno je v Sydneyju, Perthu, Brisbanu ... Rudniki opalov v Južni Avstraliji ali Novem Južnem Walesu so od glavnih centrov oddaljeni od 6 in 8 ur vožnje. Torej, ljudje slovenskih korenin z dvojnim državljanstvom imajo pravico in možnost sodelovati pri volitvah v RS. Koliko pa se jih dejansko udeležuje teh volitev? Bore malo.

Volivci, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, lahko glasujejo na dva načina: na diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije (DKP), če je na DKP vzpostavljeno volišče in so vpisani v posebni volilni imenik, ali po pošti iz tujine.

Izseljenci so po uradni dolžnosti vpisani v posebni volilni imenik, kar jim daje pravico, da lahko glasujejo na DKP, če je tam vzpostavljeno volišče, prav tako pa se jim po uradni dolžnosti na naslov prijavljenega stalnega prebivališča v tujini pošlje volilno gradivo.

V prvem krogu volitev 11. novembra 2012 so se za izvolitev potegovali trije predsedniški kandidati. Število oddanih glasovnic v prvem krogu volitev je bilo 815.447, med njimi je bilo 804.866 veljavnih glasovnic ter 10.581 neveljavnih glasovnic. 46,68-odstotna volilna udeležba je bila najnižja od dosedanjih predsedniških volitev v samostojni Sloveniji. Na DKP (ambasadi) v Canberri je glasovalo 10 volivcev. Po pošti še dodatnih 33. Število volilnih upravičencev je bilo 3026. Mislim, da bi lahko gospod Vučko kot vodja DVK podal finančno sliko, koliko je to glasovanje v Avstraliji dejansko stalo. Stroški, kot že rečeno, niso majhni in jih plačajo davkoplačevalci. Ali bi za ta finančni zalogaj lahko nabavili vsaj dva, če ne več inkubatorjev za slovenske bolnišnice, namesto da se gremo butalce s temi volitvami na daljavo?