Galerija
V Evropi bo Sparkasse
Banka naj bi z nekim »edinstvenim konceptom« povrnila slavo, ampak ne vem komu in zakaj.
FOTO Mavric Pivk
Potem ko sem v Delu 27. februarja na 9. stran prebral članek o prometni ureditvi v avstrijskem Gradcu, sem na isti strani tam spodaj naletel še na članek z naslovom V Evropi bo Sparkasse in s podnaslovom Banka želi stavbi povrniti staro slavo.
Članek sem prebral enkrat, dvakrat in ugotovil: da tukaj ne gre za stavbo, ampak za kavarno, ki je bila nekoč, recimo s pridržkom, »slavna«.
Stavba je seveda častivredna in imenitna zgradba s konca 19. stoletja, menda je tudi spomeniško zaščitena. Sam sem stanoval nedaleč stran v znanih Dukičevih blokih in v kavarno so me starši kot osnovnošolca peljali na sladoled vsaj dvakrat na leto, ob rojstnem dnevu in na koncu šole, če je bil učni izid primeren. Kavarna Evropa se je zgledovala po tipu dunajskih kavarn in je kot izrazito meščanska institucija polno funkcionirala do leta 1945. Po tem letu »novi razred« (po M. Đilasu) ni imel več razumevanje za tovrstne meščanske inštitute in si je omislil svoje kavarne in restavracije (na primer znani Klub poslancev na Puharjevi, kjer je danes novi prizidek Narodne galerije).
Kavarno smo kasneje, ko se je že močno balkanizirala, obiskovali predvsem v nočnih urah. Sicer pa je bila za mlade bolj privlačna furmanska gostilna Figovec z velikim vrtom v neposredni bližini. Naši stavbi so ob koncu šestdesetih let 20. stoletja prilepili plastično streho, ki so jo Ljubljančani nekoliko hudomušno poimenovali »svinjski mehur«. Njegov avtor je bil arhitekt in oblikovalec Saša Mächtig, sicer stvaritelj svetovno znanega Kioska K 67. Streho so kasneje odstranili.
Če vsebino omenjenega članka vendarle prav razumem, naj bi banka z nekim »edinstvenim konceptom« povrnila slavo, ampak ne vem komu in zakaj. Kakor mi je poznano, banke od firenških Medičejcev 15. in 16. stoletja naprej niso spremenile bistva svojega poslovanja z izjemo tehničnih novotarij, in ker gre za avstrijsko banko, jo slovenskemu ljudstvu verjetno ne bo treba dokapitalizirati. Torej vprašajmo se, recimo v jeziku, ljubemu slovenski in svetovni mladini: What is the point?
V Evropi bo Sparkasse
Članek sem prebral enkrat, dvakrat in ugotovil: da tukaj ne gre za stavbo, ampak za kavarno, ki je bila nekoč, recimo s pridržkom, »slavna«.
Stavba je seveda častivredna in imenitna zgradba s konca 19. stoletja, menda je tudi spomeniško zaščitena. Sam sem stanoval nedaleč stran v znanih Dukičevih blokih in v kavarno so me starši kot osnovnošolca peljali na sladoled vsaj dvakrat na leto, ob rojstnem dnevu in na koncu šole, če je bil učni izid primeren. Kavarna Evropa se je zgledovala po tipu dunajskih kavarn in je kot izrazito meščanska institucija polno funkcionirala do leta 1945. Po tem letu »novi razred« (po M. Đilasu) ni imel več razumevanje za tovrstne meščanske inštitute in si je omislil svoje kavarne in restavracije (na primer znani Klub poslancev na Puharjevi, kjer je danes novi prizidek Narodne galerije).
Kavarno smo kasneje, ko se je že močno balkanizirala, obiskovali predvsem v nočnih urah. Sicer pa je bila za mlade bolj privlačna furmanska gostilna Figovec z velikim vrtom v neposredni bližini. Naši stavbi so ob koncu šestdesetih let 20. stoletja prilepili plastično streho, ki so jo Ljubljančani nekoliko hudomušno poimenovali »svinjski mehur«. Njegov avtor je bil arhitekt in oblikovalec Saša Mächtig, sicer stvaritelj svetovno znanega Kioska K 67. Streho so kasneje odstranili.
Če vsebino omenjenega članka vendarle prav razumem, naj bi banka z nekim »edinstvenim konceptom« povrnila slavo, ampak ne vem komu in zakaj. Kakor mi je poznano, banke od firenških Medičejcev 15. in 16. stoletja naprej niso spremenile bistva svojega poslovanja z izjemo tehničnih novotarij, in ker gre za avstrijsko banko, jo slovenskemu ljudstvu verjetno ne bo treba dokapitalizirati. Torej vprašajmo se, recimo v jeziku, ljubemu slovenski in svetovni mladini: What is the point?
Preberite tudi
V Evropi bo SparkasseHvala, ker berete Delo že 65 let.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji