Težave v zdravstvu

Zdravje spada med osnove človeškega občutka varnosti in v stiski uporabi vsa razpoložljiva sredstva, da si povrne to »stanje lagodnosti«.

Opazili smo razliko med določili ustave in izvajanjem zdravstvenega zavarovanja. Življenje bi moralo potekati po načelu solidarnost – vsak naj bi plačeval premijo zdravstvenega zavarovanja skladno s svojimi prihodki. Temu primerno smo imeli vsi enotno zdravstveno varstvo kot zagotovljeno košarico zdravstvenih storitev, dokler se ni pojavil »nekdo«, ki je zaradi posebnih okoliščin lahko prejel več denarja in zahteval drugačen sistem zdravstvenega zavarovanja, ne oziraje se na splošno družbeno osnovo njegovega udobja. Ta posebnost se je pokazala kot dopolnilno zdravstveno zavarovanje posebnih ugodnosti, vse skupaj po enaki ceni za vse. Razmislek o sistemu solidarnosti pokaže, da tudi ta način obstaja kot solidarnostni sistem, saj ne koristi vsak zavarovanec vedno vseh možnih storitev. Nastalo neravnovesje kaže na prikrivanje osnovnega dejstva – prejemniki velikih zneskov ne bi plačevali skladno s svojimi zmožnostmi. Zdravstveno varstvo tako postane večji delež v prihodkih šibkejšega in manjši delež v prihodkih premožnejšega, to pa ni več načelo solidarnosti in je verjetno skregano z načeli ustave. Reforma dodatnega zdravstvenega zavarovanja naj bi to nekoliko omilila, ampak dokler so predpisani zneski, to ni načelo solidarnosti skladno z možnostmi.

Malo pred zamenjavo vodstva ministrstva za zdravje so se že oglasile »trobente«, ki so oznanjale za deset evrov višje zavarovalne premije – o strokovnih osnovah pa na njim ustreznem nivoju. Očitno jim je račun pokazal, da ne bo dovolj sredstev za dobiček, ki ne sme biti računska postavka za izid poslovanja, vendar bi morali v statistiki gospodarskih dejavnosti izbrisati zdravstveno dejavnost s seznama. Tu naletimo na nasprotje interesov zasebnih zdravstvenih dejavnosti in predpisov.

Predvideni manko za zdravstveno dejavnost se lahko reši tudi drugače, kot je bilo objavljeno s »trobentami«. Namesto večanja prihodkov lahko zmanjšamo odhodke. Kako? Že stara zgodba. Kdor se zdravi zaradi poškodb, ki so posledica (ne)dejavnosti drugega, s tem viša škodni riziko in s tem vpliva na višino zavarovalne premije. Stroške zdravljenja v takšnih primerih bi morali, recimo v prometnih nesrečah, zaračunati povzročiteljevim zavarovalnicam. Podobno tudi v drugih primerih, na primer pozimi zaradi poškodb na poledici in v še drugih primerih.

O čakalnih vrstah smo opazili mnogo vesti. Prav množice pacientov povzročajo večje stroške, kar je posledica tudi večje ozaveščenosti ljudi, ki jih različna reklamna sporočila farmacevtskih in trgovskih družb nagovarjajo na določene znake možnih nenormalnih stanj v telesu, na uporabo njihovih pripravkov, na nujne posvete z zdravnikom zaradi možnih neugodnih stranskih pojavov in podobno. In vrste se daljšajo ... Že ukinitev omenjenih reklam bi vplivala na vrste in število pacientov, kar v končni fazi pomeni manjše izdatke v zdravstvu oziroma prihranke.

Naštete možnosti morajo biti zapisane v ustreznih pravnih virih enotno za vso Republiko Slovenijo.