Ta temni, ta temačni predmet

Trikrat je petelin zakikirikal … trikrat je Juda Iškarjot izdal sovražne vojne prekupčevalce s kugo … Assange: pozabljen in zavržen, Assange kot »mučenik« britanske dvojne scene: na eni strani ujetnik – incarcerato, po drugi strani penetracija, tj. osvoboditev in večna »sprava«, sprava med notranjo dolžnostjo, da spregovori in med izdajo kot zničitvijo svobode in vesti, ki zapove resnico … in zapoveduje razkritje temne in temačne logike svetovne kapitalske proizvodnje.

Ne vedel bi, da strah razkritja vse resničnosti in vseh obskurnih dejstev povzroča novo vednost ter neskončno grozo pred spoznanji, ki zdaj dosežejo še zadnjega občana: citoyena – državljana in meščana (le bon bourgeois) na koncu in konici mesta in države, na vsakem kraju in v vsaki hiši. Cigani, podleži, »barabe« (v Svetem pismu), ki so prodali dušo lažnim in pokvarjenim vladarjem ter vsesvetovnim lobijem menjave zla in grozodejstev.

Temeljna razlika: med čistim umom kot zavestjo, da vsi spoznajo prikrivano resnico … se pravi med temno spletko in med ujetostjo v telo, ki bo, ki mora biti kaznovano. Ne vedel bi, da vsi meščani in državljani te planetarne »sfere« želijo vedeti, želijo in morajo spoznati to, kar je prikrito in kar skrivajo pred njimi, da bi jih lažje pokorili, da bi vox populi, se pravi pravo in pravica njihovih glasov in odločitev »vplivala« in bistveno odločala o njihovi usodi. Da bi zjasnila vedenje o sreči na tem planetu in o možnem zlu, ki jim grozi v tem trenutku ali v celotni življenjski – njihovi – epohi.



Ne vedel bi, da (morda) lahko en človek, en samcat človek spremeni pogled na družbeno, politično, kulturno zamejenost, ki ji vladajo obskurne, temne sile, obskurne želje in užitek po prevladi. Ne vedel bi, a vendar vem, da boj z mlini ne prinese radosti in zadoščenja, da (ta) Assange s svojimi razkritji ne prinese velikih sprememb, a vendar je, vsaj za trenutek, za sekundo, razkril neznansko zlo, ki vlada našemu vsakdanu, globalno – splošno in delno – parcialno v na videz mirnem teku razčlovečene človeške vrste.

Assange bo kaznovan za »grehe« ekonomskih in političnih vladarjev, kaznovan za našo – novo – vednost, ki v ničemer ne spreminja toka zgodovine. Assange je »padli Angel«, ki ga potiska v Nič človeška sprijenost in pansocialna, brezčutna in brezčustvena oholost tistih, ki jih volimo, ki so »izbranci« tako opevane demokracije.

Ta demos, ki nam vlada, je v resnici »padli angel«, ki v basilei (grško: hiši bitij) zdaj uničuje naše bitje in je v temeljnem nasprotju s pravniško zavestjo, ki vlada v zahodnem svetu. Assangeeva usoda je proticivilizacijska odločitev, ki je v nasprotju s temeljno zavezo po pravu in pravici. Pravica in pravičnost sta le priveska nekakšne bistvene »pomote«: priveska in privid človeške Zmote.