Slovenski zapori

Ob branju Dela 7. maja me je pritegnil zapis novinarke Saše Bojc z naslovom Ideja atrijske hiše prenesena v zaporniško celico na 23. strani. V podnaslovu članka je bilo zapisano: Moški zapori v Dobrunjah: Že natečajna naloga je predvidevala vključevanje humanih vidikov bivanja, arhitekti pa so jih še nadgradili.

Zanimiv zapis, v katerem pa žal pogrešam aktualne podatke o gibanju kriminalitete v Sloveniji (le-ta je v izrazitem upadu) in ponovno navajanje vsesplošne mantre, da so zapori v Sloveniji slabi/nehumani, nefunkcionalni itd. To po mojih izkušnjah iz 40-letnega dela v slovenskih zaporih ni res.

Zapor ni humanitarna institucija in graditi zapor (predvsem za tuje kriminalce), pri katerem so se, kot beremo v članku, »naslonili na atrijsko stanovanjsko gradnjo z ozelenitvijo, lahko bi rekli kar na murgelske hišice«, je ne le nesmiselno, temveč kontraproduktivno za varnost Slovencev/-k.

Berem, da bo legendarni tenisač Boris Becker prestajal kazen 30 mesecev zapora (dejansko 15 mesecev) v 170 let starem zaporu, 22 ur dnevno v skromni celic s sojetnikom ... Zakaj načrtovalci (tj. financerji iz proračuna RS) predvidevajo velike delavnice, razkošne pisarne itd., če pa zaporniki v slovenskih zaporih predvsem za tuje kriminalce (več) ne delajo in so ukinjene kmetijske/vrtne površine ter spremenjene v parkirišča (Strunjan), oddane kmetijskim oligarhom (Rogoza) itd.

Zorana Baković je v Delu 7. maja v naslovu članka zapisala Ali se lahko zgodi, da nas bo doletela revščina – in se sprašujem, zakaj za kriminalce luksuz, za mlade pa stanovanja v oblakih? Koliko stanovanj za mlade po Sloveniji bi lahko zgradili za teh 140 milijonov evrov (78 milijonov plus aneksi za Dobrunje in 50 milijonov za Ig ...)? O tem razmišljam, ko primerjam zapisano v članku Nataše Čepar z naslovom Kako je videti družinska hiša za 50 tisočakov (Delo, 30. aprila, stran 23).

In delim: 140 milijonov deljeno s 50.000 je 2800 novih stanovanjskih enot/hišic za mlade po Sloveniji! Mar ne? Če bi se oblast tako zavzemala za neobsojene mlade družine, kot se za kriminalce po »murgeljskem« zgledu, bi bilo težav bistveno manj.

P. S.

Vsi naši »beckerji« so prestajali kazen zapora v starih kmečkih (prenovljenih) stavbah (Rogoza, moški Ig, Puščava itd.), pa nisem niti enkrat zasledil, da bi se pritoževali nad bivalnimi razmerami. Zakaj je sodnik iz Celja moral prestajati šest mesecev več nad polovico prestane kazni, če pa zakon dovoljuje (v tujini obvezno) pogojni odpust ob polovici izvršene zaporne kazni?