Letos praznujemo 100. obletnico izida prvih slovenskih poštnih znamk, znanih pod skupnim imenom verigarji, saj sta 3. januarja 1919 izšli prvi dve znamki z motivom sužnja, ki trga verige, in sicer za 10 in 20 vinarjev. Osnutek zanje je pripravil slikar Ivan Vavpotič (1877–1943), sicer poznan portretist.

V počastitev 100. obletnice

Filatelistična zveza Slovenije (FZS), ki letos tudi sama praznuje visok jubilej, 70. obletnico obstoja, je v zvezi s to pomembno obletnico verigarjev pripravila več dogodkov. Prva je bila izdaja 15-mesečnega koledarja za obdobje od oktobra 2018 do decembra 2019, ki pa je že nekaj časa razprodan: poleg redkih verigarskih znamk so na njem po datumih prikazani dogodki izpred 100 let tako iz poštne kot narodne zgodovine. Po lanskem mednarodnem simpoziju o verigarjih je bil izdan obsežen zbornik v treh jezikih. Tretji pomemben dogodek v povezavi s 100. obletnico prvih slovenskih znamk pa je pred nami.

Od 28. do 31. marca bo namreč v prostorih nekdanjega samostana v Mekinjah pri Kamniku na ogled filatelistična razstava skupine Alpe-Jadran, ki jo sestavljajo Slovenija, Hrvaška, Madžarska, Avstrija, Švica in Italija z naslovom Slovenija 2019. Vstop na razstavo bo prost. V več kot 300 vitrinah bo na ogled večje število zbirk z raznih področij filatelije (tradicionalna filatelija, poštna zgodovina, poštne celine, maksimafilija itd.), ne samo verigarjev. Bodo pa med verigarskimi zbirkami razstavljene vrhunske zbirke, tudi takšna, ki je na svetovni razstavi dobila zlato medaljo (za katero je potrebno pri ocenjevanju doseči vsaj 90 točk od 100), ki pri nas še ni bila razstavljena in verjetno tudi ne bo več tako kmalu – če sploh še kdaj.



Naj povem še nekaj zanimivih podrobnosti o verigarjih. Motiv sužnja, ki trga verige, je bil prikazan na rednih znamkah z nominalno vrednostjo od 3 do 40 vinarjev, na znamkah višjih vrednosti rednih znamk pa so bili drugi motivi – na najvišjih vrednotah od 5 do 20 kron, na primer, tedanji jugoslovanski kralj Peter I. To velja tudi za portovne znamke, ki so služile plačilu premalo plačane poštnine, tako da je znesek doplačal prejemnik, in časopisne znamke, ki so se uporabljale za prenos časopisov, vendar pa se je za vse skupaj uveljavil izraz verigarji.

V začetni fazi je bil na znamkah napis Država SHS, čeprav so izšle že v času, ko te države ni bilo več, ampak je obstajala (od 1. decembra 1918) že Kraljevina SHS. Znamke so bile v uporabi najprej na območju Slovenije (razen v delu, ki ni spadal v okvir kraljevine, torej na Primorskem), kasneje pa tudi v drugih delih kraljevine, ki so bili nekoč del Avstro-Ogrske, saj se je napis SHS na njih lahko bral kot »Kraljevina Slovencev, Hrvatov in Srbov« ali pa obratno, kar je nekaterim bolj ustrezalo. Na teh območjih so se verigarji uporabljali skupaj z njihovimi lokalnimi izdajami. Te znamke so se uporabljale tudi med prvo in drugo zasedbo Koroške do plebiscita leta 1920.

Verigarji so fenomen v svetovni filateliji

Verigarji so tudi v svetovni filateliji svojevrsten fenomen. Zaradi težkih razmer po prvi svetovni vojni je bil pri tisku namreč uporabljen ves razpoložljiv material. To velja za papir, barve in tudi za stroje za zobčanje. Posledica tega je uporaba različnih papirjev, vsaj desetih (podvrst pa kakih 100), ter veliko barv in njihovih odtenkov (na stotine). Znamke so bile tiskane v dveh tehnikah, v kamnotisku in knjigotisku, v treh tiskarnah: dveh v Ljubljani in eni na Dunaju. Občasno so na isti poli tiskali več različnih vrednot, kar je ob ne najbolj natančnem rezanju pol povzročilo, da je bil ob eni znamki še del druge, včasih celo drugačne barve. Tak dodatek druge znamke imenujemo »privesek«, kar je unikum v svetovni filateliji. V uporabo je šel ves natiskani material, tudi nezobčan in pomanjkljivo natiskan. Žal pa tudi raznih špekulacij ni manjkalo.



Ker so se znamke uporabljale v precejšnjem delu kraljevine, je bila njihova naklada visoka, 370 milijonov. Večina verigarskih znamk tako nima kake posebne vrednosti, a nekatere so izjemno redke in drage. Take se na dražbah pojavijo le vsakih nekaj let.

Znamke iz skupine verigarji niso pomembne le za filateliste. Izdaja znamk predstavlja namreč tudi enega od elementov državnosti, podobno kot grb, zastava in himna – navsezadnje izdajanje znamk sodi med pristojnosti države in na to se velikokrat pozablja