Popraviti je treba škodo v primeru dr. Noča

Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) je akademiku, profesorju, raziskovalcu in zdravniku dr. Marku Noču zavrnila financiranje nadaljevanja raziskovalnega dela, ker je bil njegov predlog pomanjkljivo pripravljen ter tako ni ustrezal kriterijem in merilom za raziskave, ki se kvalificirajo za financiranje iz javnih sredstev. Njegova pisna vloga je bila ocenjena s 14 točkami – če bi dobil pol točke več, bi mu uspelo. Skriti motiv za zavrnitev so menda zamere, ki si jih je dr. Noč prislužil z odkrivanjem nečednosti v našem zdravstvu.

Kot raziskovalcu in nekdanjemu nosilcu odgovornih funkcij na področju raziskovalne dejavnosti se mi ob tem postavljajo številna vprašanja in razmišljanja o tem, kaj je narobe v našem sistemu financiranja raziskav in kako ga popraviti – in tudi, kako odpraviti posledice, če se že zaradi pomanjkljivega sistema zgodi nesreča, ki (in če) je objektivno ugotovljena.

Odgovornost institucionalnega predlagatelja

Prvo vprašanje, ki se mi postavlja, je odgovornost institucionalnega predlagatelja programa oziroma projekta. To je praviloma neka raziskovalna ustanova oziroma organizacija, v kateri je nosilec projekta zaposlen ali v njej deluje. Predlagatelj je tudi tisti, ki da financerju ponudbo za svoje storitve, stopi z njim v poslovni odnos, prejme odobrena sredstva in jamči za njihovo pravilno uporabo. Ali res na instituciji, prek katere opravlja dr. Noč svoje raziskovalno delo, ni nikogar, ki bi moral paziti, da na ARRS ne gre tako slabo spisana prijava, da bi jo zavrnili? Če se ne motim, gre za UKC Ljubljana, saj ga je dr. Noč omenil kot svojega delodajalca, ki naj bi mu preprečil, da bi na upravnem sodišču izpodbijal odločbo ARRS. Če bi se na Institutu Jožef Stefan, kjer sem bil pred leti odgovoren za raziskovalni program, zgodilo, da bi šla iz hiše nepopolna prijava raziskovalne naloge, bi takoj stekla interna preiskava. Verjamem, da je tam in še kje tudi danes tako. V organizaciji, kjer je zaposlen dr. Noč, pa svoje odgovornosti za uspešnost svojih raziskovalcev očitno niso zaznali. Videti je, kot da raziskovalne dejavnosti ne čutijo kot svojega poslanstva. To bi moralo zaskrbeti odgovorne v zadevnem zavodu, pa tudi njegovega ustanovitelja ter institucije, ki ga nadzirajo.

Naslednje vprašanje je kvaliteta sistema ocenjevanja raziskovalnih predlogov. Ocenjevalni sistem je praviloma koncipiran tako, da na temelju objektivnih podatkov o raziskavi in raziskovalcih ter subjektivnih ocen ocenjevalcev izbere tiste predloge, ki so vredni financiranja, in izloči tiste, ki so manj obetavni. Subjektivne ocene, ki se jim v večini primerov ne da povsem izogniti, morajo pri tem igrati podrejeno vlogo, nikakor pa ne takšne, da bi mogle prevladati. Če so v Nočevem primeru prevladale kakšne osebne zamere, kot to nekateri navajajo, to ni le krivda ocenjevalcev, temveč predvsem nedopustna pomanjkljivost sistema.

Pomanjkljiva skrb za kontinuiteto dela

Poleg tega mi vzbuja skrb pomanjkljiva skrb za kontinuiteto raziskovalnega dela. Pri raziskavah dr. Noča, kot jih razumem iz intervjuja z njim na nacionalni televiziji, gre za večletno delo, ki je doslej prineslo odmevne rezultate in naj bi se nadaljevalo v prihodnje, vsaj nekaj let. V tem času naj bi še naprej potekal sistematičen razvoj raziskovalnega tima, ki naj bi postopno prevzemal odgovornost za prenos dosežkov v klinično prakso. Kako je mogoče, da sistem dopušča možnost, da se to delo nenadno prekine, ne da bi kdo prevzel odgovornost za posledice? Ali se odgovornost za odločitev z dolgoročnimi in drastičnimi posledicami res lahko prevali na oceno nekega pisanja? Menim, da gre za težko sistemsko napako.

In še na koncu. Zgodilo se je pač, kar se je zgodilo. ARRS svoje odločitve ne bo preklical in je tudi ne more. Vendar če je res, kar pravijo mnogi, je nastala škoda in to škodo je treba popraviti, kolikor se le da.

Komu je škoda nastala? Dr. Noču? Njemu in njegovemu timu prav gotovo, predvsem pa nam davkoplačevalcem, ki nas v tem primeru zastopa minister za znanost, in potencialnim pacientom, ki jih zastopa minister za zdravje. Naš denar ni šel na področje, kjer upravičeno pričakujemo korist in kjer pričakujemo reševanje življenj. In tu smo pri jedru raziskovalne politike. Raziskave financiramo zato, da večamo obseg vedenja o naravnih procesih, pa naj gre za naravoslovje, tehniko, zdravstvo ali družboslovje. Znanost financiramo iz javnih sredstev zato, da bo znanja več in da ga lahko svobodno uporabljamo kot javno dobro pri vsem, kar počnemo. Poprava škode, ki je nastala vsem, je v javnem interesu. Popraviti jo mora država – in za to je odgovorna vlada.

Klic za popravo posledic sistemske napake

Vprašanje o krivdi povzročitelja pri tem ni bistveno. Država popravlja škodo tudi poplavljencem, pa čeprav so zanjo lahko krivi tisti, ki niso čistili kanalov ali dopustili, da so med pitno vodo zašle fekalije. Tudi za Nočevo škodo so odgovorni tisti, ki niso skrbeli za delovanje komunikacijskih kanalov in so dopustili, da so v sistem prišle nepopolne ali napačne informacije.
Vprašanje je le, kako škodo popraviti in koliko to stane.

Če sem prav razumel dr. Noča, gre za kakih 75.000 evrov letno. Veliko za dr. Noča in njegov tim, malo, če cenimo vrednost rešenih življenj. In kje dobiti denar? Najprej bi poskusil s sredstvi, namenjenimi za raziskovalno infrastrukturo ali za mlade raziskovalce, nato bi poskusil z dogovorom z ministrstvom za zdravje, v skrajnem primeru pa pri proračunskih sredstvih za izredne primere ali nesreče, kar obravnavani primer brez dvoma je. Gornje velja le ob pogoju, da za te raziskave ne bo poskrbel UKC v okviru sredstev za razvoj svojih »produktov«, če se izrazim gospodarstveniško. Ali ta denar ima in ali se s svojim razvojem sploh more ukvarjati, je vprašanje ministru za zdravje.

Klic za popravo posledic sistemske napake pri financiranju konkretne Nočeve raziskave seveda ne pomeni, da ne bi sprejeli ukrepov, ki bi nas ščitili pred podobnimi nepredvidenimi dogodki v bodoče. Kolikor vem, na ARRS to delajo. Še manj pa, da bi s sredstvi za popravo napak uvedli nov način financiranja raziskav.

Preberite tudi

Birokracija in znanost različna kot noč in dan