Nujnost sprememb za vzdržnost človeškega življenja na Zemlji

Svet trepeta pred upadom gospodarske rasti. Hkrati smo priča klimatskim spremembam, onesnaženju Zemlje, migracijskim tokovom, množičnim demonstracijam, pomanjkanju nekaterih surovin in še čemu. Zavedati smo se začeli mej rasti na našem planetu.

V obdobju od 2012 do 2017 je bila povprečna letna rast svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP) 3,51-odstotna. Ob taki rasti bi bil BDP na koncu našega stoletja 16-krat večji od sedanjega, to pa bi povzročilo tudi večjo porabo surovin in onesnaženje okolja. Še hujše je dejstvo, da smo v eni človeški generaciji porabili več energije, kot so jo skupaj vse prejšnje generacije človeštva, in onesnažili Zemljo bolj kot vsi prej.

Raslo je prebivalstvo in z njim poraba energije

Nejeverne skušam prepričati na preprost način. Predstavljajmo si, da neke surovine porabimo vsako leto več za npr. navidezno majhen odstotek 3,51. V prvem opazovanem letu smo tako porabo povečali za 1,0351-krat in enako v vsakem od naslednjih 19 let. Porabo v dvajsetem letu lahko izračunamo tako, da faktor 1,0351 pomnožimo še 19-krat z enakim faktorjem in dobimo približno 2, kar pomeni podvojitev porabe.

Pri taki stopnji rasti se poraba podvoji na vsakih 20 let. Da pa prirast nečesa, kar raste eksponentno, v času podvojitve znaša toliko, kot je vsota istega v vseh časih od začetka eksponentne rasti, si najlažje brez računanja ponazorimo z dvema listoma papirja, npr. formata A4. Ploščina prvega lista naj predstavlja znesek nečesa, kar je eksponentno zraslo v času zadnje podvojitvene dobe. V času prejšnje podvojitvene dobe je bilo tega nečesa pol manj, torej prerežemo drugi list A4 na dve enaki polovici tako, da dobimo dva lista formata A5. En list A5 položimo ob list A4, preostali list A5 pa zopet na enak način prerežemo na polovico in položimo ob zložena lista A4 in A5. Če tako z razpolavljanjem nadaljujemo, bomo kmalu videli, da lahko drugi list A4 sestavimo iz vedno manjših polovic.

Prebivalstvo Zemlje je vsaj v zadnjih dvesto letih raslo približno eksponentno, podvojilo se je v približno zadnjih 40 letih, torej v dobi ene generacije, zdaj se umirja, pa bo do leta 2100 vseeno predvidoma naraslo s sedanjih 7,7 milijarde na 11,2 milijarde ljudi. Poraba primarne energije je tudi rasla približno eksponentno v obdobju od 1980 do 2010 – podvojili smo jo približno v 40 letih od leta 1976, zato lahko logično sklepamo, da smo onesnažili Zemljo bolj kot skupno vse prejšnje generacije in spustili v zrak več toplogrednih plinov kot vse človeštvo prej.



Problem pa je svetovni, rešujemo ga lahko le svetovno, saj delovanje posameznikov ali posameznih držav ne more biti uspešno. Najprej morajo državni voditelji razumeti problem in se ga zavedati, se povezati in ukrepati globalno. Gospodarska elita, ki se dobiva v Davosu, je že pred leti slišala o nujnosti gospodarskih in družbenih sprememb, pa tega sama ne bo storila, saj danes v gospodarstvu velja gospodarski »catch as catch can«, nagrabi, kolikor moreš. Tri desetine najbogatejših ima toliko premoženja kot polovica najrevnejšega svetovnega prebivalstva. Večanje razlik med revnimi in bogatimi se ne bo ustavilo samo po sebi, saj so mehanizmi bogatenja pogosto analogni piramidni shemi. Spremembe pa bodo nujne in težke, ker bodo zahtevale drugačno ravnanje ljudi, kot smo ga navajeni in kot ga imamo zapisanega v genih na podlagi tisočletnih izkušenj.


Kaj bi morali storiti čim prej? Trende vseh rasti je nujno spremeniti najprej iz eksponentnih v linearne, rast prebivalstva in poraba primarne energije v zadnjih dveh desetletjih že kažeta tako tendenco in kmalu nato v ničelne. Rast prebivalstva v Evropi ni problem, problem pa je in bo še hujši v sosednji Afriki. Evropa bi lahko skušala vplivati na zmanjšano rodnost v Afriki, nato pa še z drugimi ukrepi zmanjševala migracijski pritisk.

Največji problem bo sprememba gospodarske politike

Samo z osebnim zgledom sonaravnega življenja ne bomo naredili mnogo, še razvajene otroke bomo težko prepričali. Tudi demonstracije deset tisoč osveščenih ljudi, kot jih opazujemo danes, ne bodo same učinkovite. Najprej moramo prepričati izvoljene voditelje o nujnosti sprememb, nato izšolati demonstratorje, ki bodo znali izsledke raziskovalcev razumljivo s primeri prikazati širši javnosti, prepričevati množice, krepiti družbeno odgovornost, spreminjati gospodarsko politiko, spreminjati družbeni sistem, zmanjševati premoženjsko neenakost, dopolniti obrambni koncept, zaščititi se pred možnim terorizmom ekstremistov iz vrst bogatašev, tajnih služb, kriminalcev, neoliberalcev, pa še mnogo drugih stvari.
Največji problem bo sprememba gospodarske politike, saj je sedanja neustrezna za preživetje človeštva.



Sprijazniti se bomo morali z manj potratnim materialnim in prehranskim slogom življenja, omejiti zgornjo mejo premoženja. Zaradi tega se bodo krepili populistični in nacionalistični vplivi, nujno bo povečati obrambno sposobnost držav. Slovenija bi morala ob Natovem konceptu imeti še svoj specifično izšolan in opremljen del vojske npr. po švicarskem ali izraelskem vzoru in to doseči s povezovanjem držav z območij Alp, Karpatov in Pirenejev v strategiji Nata. Iz zgodovine lahko vidimo, da so bile družbene spremembe pogosto krvave, da se Slovenija brez takratne specifične teritorialne obrambe ne bi mogla osamosvojiti.

Predsednik vlade Marjan Šarec, za naše vnuke gre! Pričakuje se gospodarsko krizo, vsaka kriza pa je nevarnost in priložnost. Ko boste premagali nevarnosti krize, zgrabite priložnost, z dejanji v Slovenji bodite vzor drugim državam, osveščene voditelje povežite v združenje analogno Titovemu za neuvrščene. Ob srečanjih, kakršno je na primer Svetovni gospodarski forum v Davosu, pa organizirajte srečanje osveščenih na Bledu, kjer bi se lahko letno srečevali politiki, gospodarstveniki in raziskovalci, dejavni v spremembah.

Povezane vsebine

Industrija glavni krivec za onesnaževanje okolja