»Naprednjakom« v razmislek

Naprednjaki smo, tako mislim, za to, da bi temeljne človekove pravice veljale in uživale spoštovanje povsod po svetu. Pri nas mednje spada tudi pravica do splava, celo kot ustavna pravica. V mnogih evropskih državah splav dovoljuje in ureja le zakon (torej ne spada med »temeljne« ali ustavne pravice), v Poljski in še nekaterih državah pa ga ne dovoljujeta ne ustava ne zakon (razen v skrajno izjemnih primerih). In v Evropski konvenciji o človekovih pravicah te pravice ni.

Na Poljskem živeči zagovorniki pravice do splava zelo odločno demonstrirajo proti tam veljavni ureditvi – to jim pa njihova ustava dovoljuje. Tudi zato, ker je Poljska članica EU – in svoboda izražanja mora biti zagotovljena v vseh članicah EU. In zdaj si predstavljajte tole: njihovi mnenjski nasprotniki potrgajo njihove transparente in porušijo njihovo v parku narejeno propagandno instalacijo. Predsednik republike, sam sicer odločen nasprotnik splava, nato tiste svoje nazorske somišljenike, ki so to naredili, okara, da je to vendarle kršitev ustavno dovoljene svobode izražanja, njihovega voditelja pa v opomin izključi iz kroga svojih svetovalcev. Toda zoper to nezaslišano dejanje se takoj kot eden dvigne na noge vsa intelektualna in politična elita iz vrst tam vladajoče večine in predsednika republike ostro kritizira, da je pozabil, kakšna ureditev v tej državi vendar velja, in si dovoljuje podpirati proteste njenih nasprotnikov.

Se je na Poljskem to res zgodilo? Ali bi se vsaj lahko zgodilo? Ne vem – baje pa se je nekaj podobnega zgodilo te dni v Sloveniji …