Ogorčenje družinskih zdravnikov je upravičeno, podpora v medijih pa skorajda premlačna, tudi od drugih kolegov. Čeprav imamo zdravstvo organizirano na treh nivojih, je enovit pristop nujen, saj so problemi podobni na vseh ravneh. Uspešno jih bomo rešili v prid pacientom le, če se bodo reševali skupaj in takoj. Precej let sem delal na strokovnih in organizacijskih področjih v zdravstvu, toda takšnih postopkov k reševanju zdravstvene problematike kot v zadnjih 20 letih še ni bilo. Revolt zdravstvenega osebja je torej upravičen, nerazumljiva pa vdanost v usodo pacientov.

Zdravstvo ne spada v družbene dejavnosti, ampak v dejavnosti posebnega pomena. Gre za preveč občutljivo problematiko, da bi se v njej lahko našli politični kadri s strankarskimi interesi kot prioritetnimi, nekateri tudi z dvomljivim pedigrejem. Ob pomanjkanju zdravstvenega osebja je poraslo število nezdravstvenega! Namesto iskanja sredstev za reševanje zdravstva se sredstva tudi odtujujejo: leta in leta nekatere firme niso plačevale prispevkov, dobro stoječe firme z lahkoto plačujejo globe za kršitve zakonov in predpisov, tudi iz varovanja zdravja delavcev, ne da bi odstranile nevarnosti za njihovo zdravje, ne unovčujejo se bančne garancije pri kršitvah pogodb itd.



Zdravstvena zavarovalnica minira t. i. Šabendrov aneks, ni pa uredila ponujenih normativov, kaj šele izdelala mreže zdravstva. Kratkotrajni minister za zdravstvo, ki je to postal zaradi svojih izkušenj, v Delu 3. aprila ugotavlja, da ni realnih podatkov, koliko dela zdravniki dejansko opravijo. Kako pa je ZZZS formirala ceno storitev in izplačilo OD?!

Te in druge rešitve zdravstva so srednjeročnega in dolgoročnega pomena, k reševanju pa je treba pristopiti takoj. Nujni pa so takojšnji ukrepi za rešitev nastale situacije, sicer bo prišlo do sesutja sistema, upravičenih tožb pacientov, okrnjenega ugleda ničesar krivih zdravstvenih delavcev in diletantov, ki so do tega pripomogli. Treba je ustvariti pogoje dela zaposlenih v javnih zavodih enake tistim, ki jih imajo koncesionarji, saj je to edina pot, da bi se utegnili vrniti nekateri kolegi iz tujine. Lahko bi spet povabili delat kolege, ki so bili po Zujfu upokojeni, njihove sposobnosti pa še odgovarjajo zahtevam ambulantnega dela.



Glavarinski zahtevek zdravnikov je upravičen, prav tako zahteva po prenehanju obremenjevanja z administracijo. Pri vsej računalniški tehniki lahko podatke zbirajo drugi kadri, predvsem pa tisti, ki jih potrebujejo. Zdravniki naj opravljajo svoje delo in z naborom storitev, ki spadajo na primarno raven, razbremenjujejo sekundarnega. Ustanovitelje (občine in njihove župane) je treba spomniti, da imajo dolžnost skrbeti tudi za zdravstvo kot varuha dobrega počutja njihovih volivcev! Po poti družinske medicine gredo tudi druge dejavnosti osnovne zdravstvene službe (varstvo otrok in mladine, medicina dela, prometa in športa, varstvo starostnikov …)!

Sočasno s temi rešitvami je treba iskati tudi poti za varovanje zdravja ljudi (delovna mesta, promet, preganjanje mobinga in šikaniranja itd.) ter ustrezno kadrovanje. Odločiti se bo tudi treba, ali bomo imeli zgolj javno zdravstvo ali še kakšno drugo, za vse pa morajo biti enaka merila!