Dan za spomine na mladost: 25. maj

Dan mladosti, 25 maj. Nekoč smo imeli Slovenci dve domovini, ožjo in širšo, nekdanjo Jugoslavijo. Oj, nekaterim se nam še vedno kolca po tistih časih! Pa ne zaradi Tita ali socializma, ampak zaradi nostalgije za našo mladostjo, ko smo bili še »Titova mladina« in nam je bilo preprosto lepo že zato, ker smo bili mladi, polni zanosa, navdušenja in poleta. Ja, znali so nas navduševati za ta ali ona dela, na primer za pogozdovanje smrek na Kočevskem, za te ali one prigode, za množično udeležbo na dogodkih. Hodili smo po »svetli, široki, sončnati cesti«. In v prihodnost nas je vodil »radostni čas«.

Kot je bil npr. tisti v Ljubljani za časa odprtja pionirskega spomenika, ki ga zdaj ne znam več najti. Ni več zanimiv, ker smo mladost pustili daleč za sabo. A lep je bil postopek, ki se ga tako dobro spominjam. Izmed najbolj prizadevnih mladincev so izbrali delegata z vsake osnovne šole za odhod na ta veliki dogodek. Imela sem to srečo, da sem bila izbrana, in sledili so veseli dnevi druženja, prijateljstva in tovarištva. Zbralo se nas je več delegatov iz okraja in z avtobusom smo se v spremstvu naših dragih »tovarišev« voditeljev odpravili na pot nekega lepega pomladnega dne, ko se cvetele dišeče lipe tam po gajih in drevoredih. Prepevalo se je borbene pesmi, saj smo bili otroci borcev, partizanskih učiteljev in drugih simpatizerjev ali tudi kakih taboriščnikov.



Na OŠ Prule nas je dočakala prijetna druščina sošolcev in učiteljev. To je bilo objemanja, žlobudranja in stiskov rok pa tudi skupinskega, spominskega slikanja! Prespali smo pri tamkajšnjih sošolcih in tam so nas tudi izdatno, bogato pogostili, čeprav so bili časi precej revni. Odkritje spomenika je bilo veličastno. Zdel se nam je lep, poln svetlobe. Počutili smo se počaščene. V vetru so močno plapolale zastave, naša dika, naš ponos. Prehitro je minilo to srečanje, toda kot spomin na našo mladostno srečo je ostal v srcu vse življenje.

In potem v širši domovini ponosno prenašanje in predajanje Titove štafete ter športni nastopi mladih po različnih krajevnih stadionih in pred predsednikom ob (nekdanjem) prazniku mladih, dnevu mladosti, 25. maju … Se zna še kdo dandanašnji tako zavzeti za svoj podmladek? Ima kdo tudi tako lepo, druženja, tovarištva in navdihov polno mladost, kot je bila moja? Danes najperspektivnejši mladi množično odhajajo v tujino – za službo, za boljšim zaslužkom, za boljšim življenjem.

Preberite tudi

»Dan mladosti, dan radosti«