Župani naj pogledajo čez meje svojih občin

Je spet uspelo staremu županu, pod katerim je lokalno balinarsko društvo s participatornim proračunom končno prenovilo svoje dotrajane prostore? Ali je bil z velikimi obljubami prepričljivejši eden od protikandidatov? Več kot polovica od 212 slovenskih občin je včeraj že dobila svojega župana, pri čemer sta v 57 primerih nastopila le dva kandidata, v 51 občinah pa izvoljenec sploh ni imel protikandidata.

Spet izrazita nezaupnica političnim strankam

Lokalne volitve so najpomembnejši način vplivanja občanov na odločanje v skupnosti. Tokrat smo župane in občinske svete v samostojni Sloveniji volili že osmič. Leta 2002 je na volišča prišlo rekordnih 72 odstotkov polnoletnih občanov, zadnjih treh lokalnih volitev pa se je udeležila manj kot polovica upravičencev, letos celo okoli 40 odstotkov. Opazno se je zmanjšala tudi izbira kandidatov.

Eden od vzrokov za upad zanimanja je po mnenju strokovnjakov za lokalno samoupravo to, da je večina občin v preteklosti bolj ali manj uspešno poskrbela za osnovno infrastrukturo, kot so ceste, kanalizacija in vodovod, zato se upravljanje lokalnih zadev zdaj usmerja v nadaljnje razvojne cilje. Ti so kompleksnejši in zanje je predvidoma težje pridobiti podporo države. Hkrati se zmanjšuje tudi število strankarskih županov, saj volivci odločanje o lokalnih zadevah manj povezujejo z ideološkimi vprašanji. V tem kontekstu je treba razumeti tudi volilni (ne)uspeh vladajočega Gibanja Svoboda.

Volilna kampanja je bila skoraj po vseh občinah namenjena podobnim temam: gradnji stanovanj za mlade, skrbi za starejše, odpiranju novih delovnih mest in učinkovitejšemu črpanju evropskih sredstev. Občine, ki imajo premalo kadra, si prizadevajo za podporo v gospodarstvu, kjer je veliko govora o javno-zasebnih partnerstvih, vendar ta za zdaj ostajajo na idejni ravni.

Bolj kot učinkovitost posameznega župana bo za uspešnost občin pomembno medsebojno povezovanje in prizadevanje za širše razvojne projekte. Le tako bo mogoče poskrbeti za njihovo uresničitev. Hkrati pa bo to tudi pravi korak v smer prihodnje ustanovitve pokrajin, ki so pomembno zagotovilo enakomernega razvoja Slovenije, čeprav jih je sedanja vlada za zdaj potisnila na stran.