Zakaj se vozim z avtomobilom in ne vlakom

Prednosti vožnje z vlakom v primerjavi z avtomobilom so tolikšne, da nihče pameten in časovno ekonomičen nikoli več ne bi smel sesti za volan. Na vlaku lahko brezskrbno spiš, posedaš, klepetaš s sopotniki, neovirano buljiš v mobitel, bereš, gledaš filme, obeduješ kot v kakšnem romanu Umor na Orient Ekspresu s slavnim detektivom Poirotom, se sprehajaš gor in dol, opazuješ pokrajino, pišeš komentar za časnik ali ne delaš nič. Vožnja z avtomobilom je, še posebno zdaj, na vrhuncu gospodarske rasti, ko je gorivo relativno nizek strošek in ko so ceste polne tovornih vozil, prej ko ne stresna. Pa še do okolja neprijazna.

A kaj, ko je vožnja z vlakom časovno ekonomična le v teoriji. In na Japonskem. Pregovorno do minute natančni japonski vlaki so nekaj, o čemer Evropejci lahko samo sanjamo. Da bi se v Nemčiji ali Sloveniji ali pravzaprav v katerikoli evropski državi usedel na napačen vlak zato, ker bi bil na peronu tri in ne eno minuto pred odhodom vlaka, je nemogoče. Se ti pa kot novopečenemu turistu v Tokiu lahko zgodi prej, kot bo vlak Deutsche Bahn na cilj prišel pravočasno. Ali sploh odpeljal s perona.

Vožnja z Deutsche Bahn je loterija. In Nemci pravijo, da je vsako leto huje in ne bolje. Obvestila o izpadih vlakov v zadnjem trenutku ali večdesetminutne zamude na uro ali dve dolgih vožnjah, niso nikakršna posebnost. Celo kratka vožnja iz centra Frankfurta do letališča se pogosto sprevrže v pravo dramo. Ko zaradi izpada vlaka zaradi tehničnih težav ali velikih zamud potniki ne ujamejo letal ali poslovnih sestankov, je povsem razumljivo, zakaj so nemške avtoceste še vedno polne tistih, ki se vsak dan tudi po dve uri daleč vozijo v in iz službe. In nič drugače ni v Sloveniji. Kar vprašajte tiste, ki se vsak dan vozijo na primer na relaciji Celje–Ljubljana.

Če je v Sloveniji seveda problem ne le kakovost železniške infrastrukture, ampak tudi dejstvo, da nas je preprosto premalo, da bi bila ta rentabilna bolj kot proga med Mariborom in Koprom, bi v Nemčiji železnica vendarle morala biti rentabilna. Tudi kakovost vlakov, vsaj medmestnih, ni sporna. Vlaki so čisti, klimatizirani, opremljeni z internetom in načelno na daljših razdaljah hitrejši od vožnje z avtomobilom. Tudi javni promet v večjih mestih je dovolj dober, da za premikanje po mestu avtomobil ni nujen. Pogosto je zaradi gneče na cestah in dragih parkirnin prej breme. Poleg tega je ves promet integriran v eno vozovnico.

Porečete, tudi na avtocesti lahko obtičiš za več ur zaradi nesreče ali del na cesti ali poletne gneče. Da, res je. A v nasprotju s človeškim dejavnikom na cestah, je na železnicah mogoče odpraviti zamude in izpade. Japonci so živi dokaz za to. Morda bi potrebovali Poirota, da bi tej skrivnosti prišel do dna. Žal lahko brez rešitve te uganke o tem, da bodo posamezniki avtomobil zamenjali za vlak, le teoretiziramo v različnih strategijah trajnostnega razvoja ali boja proti podnebnim spremembam, ki jih prenese zgolj papir, realnost pa ne.