Zakaj države propadajo

Pred zadnjim tednom volilne kampanje, ki ga bo očitno zaznamovalo opredeljevanje do splava, lahko trdimo predvsem dvoje:
Prvič, za zdaj javnomnenjske ankete kažejo, da bodo stranke levo od sredine dobile večino glasov, a prvo mesto bo po njihovih napovedih pripadlo drugi opciji.

Drugič. Vidimo veliko starih in naveličanih političnih obrazov ter veliko pomanjkanje razvojnih idej, kaj in kako voditi Slovenijo.
Iz tega lahko sklepamo na dve pomembni silnici po volitvah: Najprej, kakšno bo povolilno obnašanje in razvoj mlajših strank.

Vznemirljivo bo opazovati, kaj se bo na primer dogajalo s stranko Marjana Šarca, ki zelo spominja na stranko Gregorja Viranta. Tudi Virantova stranka je bila jeseni 2011 v volilnih anketah dolgo časa na prvem mestu, nato pa je na volitvah osvojila zgolj osem poslanskih mest. Za Šarčevo stranko je očitno, da ni prava politična stranka s trdim jedrom, zato je nemogoče napovedati, kako se bo odzvala pri sestavljanju koalicij, ne glede na to, kaj napoveduje njen predsednik. V Mariboru je LMŠ za te volitve sklenila sporazum za skupni nastop na volitvah z Listo za pravičnost in razvoj Stojana Auerja, ki bi mu težko pripisali sorodno ravnanje, kot ga napoveduje Šarec.

Drugič, z veliko verjetnostjo lahko napovemo, da bo v času prihodnje vlade Slovenija doživela ohladitev gospodarske rasti. To pomeni, da bo treba ugrizniti v reforme. Ekonomista Acemoglu in Robinson v odmevni knjigi Zakaj narodi propadajo prikazujeta primere uspešnega vodenja držav, ključno pri tem pa je delovanje političnih, ekonomskih in pravosodnih institucij. Glede na to, da nas je lani Češka prehitela v višini življenjskega standarda, v primerjavi s katero je imela Slovenija ob vstopu v EU izjemno prednost, prav tako kot pred ostalimi tranzicijskimi državami, je naš napredek zaskrbljujoč.

Koliko strank vas je doslej prepričalo, da bodo spodbujale gospodarski napredek in blaginjo vseh državljanov?