V nadaljevanju preberite:

Ko je šef SDP Peđa Grbin s hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem nenadoma oznanil, da je ta kandidat presenečenja na hrvaških parlamentarnih volitvah, se je zdelo, da smo vsi napačno slišali, da se je nekdanji predsednik stranke znova odločil kandidirati za SDP. Izkazalo se je, da je v kratici stranke, ki jo je propagiral Milanović, pravzaprav ena črka manj, in to je verjetno povzročilo zmedo.

Za DP, kar je kratica za Domovinski pokret (Domovinsko gibanje), je predsednik Milanović oddelal res krvavo kampanjo (»krvavo« zato, ker ne pomnimo, kdaj je prej neprekinjeno toliko delal), z idejo, da bo – za določeno ceno – ključno jamstvo za to, da se okoli desne sredine ne bo mogla oblikovati vladajoča večina.

Simbolično bi to lahko pomenilo vračanje usluge s predsedniških volitev, ko je osredotočenost DP na Andreja Plenkovića prek »operacije Škoro« najprej oslabila, nato pa zrušila predsednico HDZ Kolindo Grabar Kitarović, Zorana Milanovića pa spet potisnila v visoko politiko. Izstrelil ga je predvsem ta notranji hadezejevski manever proti Plenkoviću, ne pa njegova domnevna politična karizma in genialnost.

Vprašanje je, kdaj bomo, če sploh, izvedeli, kateri interesi so združili hrvaškega predsednika s heterogeno skupino »domovinskih biznismenov«, sestavljenih iz odpadnikov HDZ, ekscentričnih ekstremistov vseh barv in okusov, velikih poslovnežev in kdo ve koga še.