Temnopolta plešoča nevarnost

Zdrav razum, zdrava pamet, zdrava kmečka pamet, človeškost, razumevanje ... Karkoli od naštetega bi policisti novogoriške postaje za izravnalne ukrepe pretekli petek v Bovcu uporabili, bi se Slovenija izognila nepotrebni nacionalni sramoti, ko so denarno kaznovali kubanske plesalce. V Posočje so prispeli na povabilo bovške občine za brezplačni nastop na kulturnem Festivalu src in – ironično – naleteli na može brez srca. Ker pri sebi niso imeli potnih listov, so kršili zakon o tujcih. Ko so plesalci dokazali istovetnost, so jim policisti potne liste odvzeli.

Kubanski plesalci so – tudi zaradi malomarnosti organizatorjev oziroma spremljevalcev – postali žrtev sistema zaradi barve kože. Policisti morajo namreč najti vzrok za identifikacijo naključnega mimoidočega, in to je ponavadi vzbujanje suma za storitev kaznivega dejanja ali prekrška. Edina nevarnost, ki so jo Bovčanom in množici turistov v kraju predstavljali do takrat nasmejani mladenke in mladeniči iz tretjega sveta, je bila, da bi s plesom do smrti zdolgočasili občinstvo. Česar pa zaradi kubanske igrivosti pri zdravi pameti ne bi mogli pričakovati. Policisti so videli nevarnost v njihovi drugačnosti.

Upravičeno lahko sklepamo, da možje v modrem na istem mestu ne bi ustavili postavne mladine »prave, običajne« polti. Koliko identifikacij med drugimi prišleki na Bovškem so ondan še opravili policisti, nam niso razkrili. In če bi od vsakega na trgu zahtevali identifikacijo, bi s pobranimi kaznimi najbrž pokrili velik del državnega dolga. Da ne bo pomote – policisti med nami niso zato, da bi nam ugajali. S pooblastili, ki jih ne sme imeti vsakdo, naj bi zagotavljali red, mir, svobodo, toda prav zaradi njihovega položaja in moči imamo državljani od njih pravico zahtevati razumevanje, sorazmernost, dostojno obvladovanje položaja in tudi sočutnost. Peterica policistov je v petek padla na izpitu človečnosti. A se tam vendarle ni znašla naključno in po svoji volji.

Kajti odsotnost zdrave pameti s kaznovanjem temnopoltih plesalcev sredi belega dne v bovškem središču ni sramotni incident, temveč posledica. Posledica obolelega družbenega stanja duha, razkroja vrednot, pomanjkanja empatije, podpihovanja sovražnosti, prevlade sovražnega govora, kriminalizacije migracij in širjenja strahu, ki se kaže tudi v spletnih komentarjih peščice, češ, zakon je zakon. Zato se ne obdajamo zgolj s fizično bodečo žico, ampak osebnostno trpinčimo ter omejujemo sebe in druge okoli nas. Na bovškem pločniku na dan kulturnega festivala posledično vidimo nevarnega migranta, potencialnega terorista, ne pa temnopoltega folklornega plesalca. Ki je, mimogrede, nato spet prestopil državno mejo in je zdaj brez dokumentov v Italiji! Naključnega preverjanja identitete sredi belega dne zaradi barve kože, barve oblačila ali dolžine las bi se morali bati. Jutri bomo tako lahko na vrsti najprej ti, potem še jaz. Nato pa bomo vsi vpili Viva Duce.