Vojska se na vse kriplje trudi odpraviti kronično pomanjkanje kadrov, ji bo z zadnjo serijo ukrepov uspelo doseči kaj več kot sprožiti val podobnih zahtev drugih uniformirancev?
Da Slovensko vojsko pesti huda kadrovska suša, ni nobena novica. To, da se poskuša ministrstvo za obrambo resno in sistematično spopasti s kroničnim pomanjkanjem kadrov, pa je novica. Vsem, ki nas vojaške zadeve zanimajo, bo zanimivo opazovati, kako bodo pod vodstvom ministra Karla Erjavca izvedli ta zahtevni projekt.
Prve ukrepe za izboljšanje kadrovske slike si želi ministrstvo uveljaviti prihodnje leto. Da so za delo resno poprijeli, kaže tudi delovna skupina, ki jo vodi svetovalec v kabinetu ministra Boštjan Šefic. Mož, ki je slovenski javnosti najbolj znan kot »minister za notranje zadeve v senci« prejšnje ministrice Vesne Györkös Žnidar, je v prejšnji službi skrbel za reševanje migrantske problematike. Tudi na ministrstvu za obrambo so mu v roke potisnili najbolj vroč in najmanj zaželen krompir.
Njegova delovna skupina načrtuje ukrepe na več področjih. Sočasno bi radi urejali položaj vojakov, da bi ljudi obdržali v vojski in poskrbeli za urejen izstop iz nje, s promocijo poklica in ambiciozno štipendijsko shemo bi radi pritegnili nove kadre. Prizadevajo si za večji fond stanovanj za vojake in iščejo načine, kako vojakom, zaposlenim za določen čas, po 45. letu pomagati pri prehodu v civilno življenje.
Šeficu in kolegom ne bo lahko. To dokazuje že pičel odziv na razpis za dvesto štipendij za dijake in 30 štipendij za študente. Za 30 štipendij so do začetka junija prejeli 13 vlog, za dvesto dijaških štipendij pa se poteguje zgolj šest kandidatov. Čeprav je ponujeni znesek mikaven – do 336 evrov za dijake in do 399 evrov za študente, z dodatki pa celo do 500 evrov na mesec – bodo razpis morali podaljšati zaradi majhnega zanimanja.
Ljudje, ki se trudijo promovirati vojaški poklic med mladimi, sami najbolje vedo, kaj mlade odvrača od tega poklica. Nizke plače gotovo niso edini vzrok, trenutno dobre razmere v gospodarstvu so pomemben dejavnik, a ne prevladujoč.
Vojaški poklic v državi, kjer domoljubje ni visoko na lestvici vrednot, med mladimi ne more biti zelo cenjen. Če k temu dodamo še več škandalov in afer ob nabavah orožja, politizacijo vojske in serijske menjave na najvišjih vodstvenih položajih v vojski, ta ustanova na splošno ne ustvarja vtisa stabilnega in zaželenega delodajalca.
Če bodo vodilni v vojski res hoteli izboljšati kadrovsko strukturo, bi morali najprej temeljito razmisliti, kaj spremeniti pri sebi. Če bodo v vojaške vrste želeli pritegniti več mladih, v častniške uniforme pa obleči več visoko usposobljenih strojnikov, informatikov in kemikov, bi bilo morda smotrno najprej iz svojih vrst počistiti tiste, ki tja ne sodijo.
Če tega ne bodo storili, bo edini učinek dela Škofičeve skupine ta, da bo dala zamisel drugim uniformirancem v državi in prekucnila se bo prva v vrsti domin, na katerih bodo napisane plačne in druge zahteve. Te pa nikoli niso poceni.
Komentarji