Ljubljana – Podjetja v državni lasti so lani po prvih ocenah SDH dosegla rekorden, 6,9-odstoten donos na kapital. Letos bo ta rezultat zaradi vpliva epidemije koronavirusa občutno slabši. Iz istega razloga bosta proračun in SDH dobila izplačanih manj dividend, kakor je bilo načrtovano.

Preberite še: Prodaja bank bo oklestila donos državnih družb in dividende

Slovenski državni holding (SDH) je lani upravljal skupno 10,3 milijarde evrov svojih in državnih naložb. V letu 2019 so zanje načrtovali 6,2-odstoten donos na kapital, a je bil ta zaradi rasti dobičkonosnosti pomembnejših družb na koncu kar 6,9-odstoten. Vrednost državnega premoženja se je do polletja zaradi prodaje Abanke znižala na 9,8 milijarde evrov, zaradi negativnih posledic pandemije na gospodarstvo pa na SDH letos pričakujejo komaj 4-odstoten donos na kapital. Eno redkih podjetij, ki letos presegajo pričakovanja, je Krka, medtem ko bodo nekatere turistične in proizvodne družbe leto najbrž sklenile v rdečih številkah.

Po dividendno bogatih zadnjih treh letih – lani so izplačila dosegla 250 milijonov evrov – bo letošnje leto bolj skromno. SDH je za letos že tako načrtoval komaj 142 milijonov evrov dividend, vendar bodo te zaradi posledic pandemije še manjše. Dobička zaradi priporočil regulatorjev ali zaradi koriščenja interventnih ukrepov države ne bodo delili NLB, Sij, Pošta Slovenije in nekatere manjše družbe. Država in SDH sta tako doslej dobila izplačanih okoli 86 milijonov evrov dividend, negotova pa ostaja tudi delitev dobička Save Re in Zavarovalnice Triglav, saj agencija za zavarovalni nadzor priporoča družbam zadržanje izplačil.

Infografika Delo

Državna podjetja, ki jih upravlja SDH in skupaj zaposlujejo 71.000 ljudi, so lani po prvih ocenah skupaj ustvarila 15,5 milijarde evrov prihodkov, kar je 15 odstotkov vseh prihodkov vseh gospodarskih družb. Dodana vrednost v državnih družbah je v povprečju dosegla 61.000 evrov, kar je slabo tretjino nad slovenskim povprečjem. V panogi prometa sta bili lani najdonosnejši Pošta Slovenije in Kontrola zračnega prometa, v energetiki Petrol, med finančnimi institucijami Pozavarovalnica Sava in NLB, v sektorju turizem in gospodarstvo pa Sava in Krka.

Drugačna struktura naložb

Po odprodaji bank – februarja smo privatizirali še Abanko – je v upravljavskem portfelju SDH ostala manj kot desetina portfeljskih naložb, kar 82 odstotkov pa je strateških in še nekaj pomembnih. V zadnja dva sklopa se, denimo, uvrščajo Dars, Holding slovenske elektrarne, Gen energija, Slovenske železnice, Zavarovalnica Triglav, Krka, Petrol, Luka Koper, Pošta Slovenije, Sava…, država pa ima v njih četrtinski ali večinski delež. Na SDH že dalj časa opozarjajo, da se doseganje državnih ciljev v strateških družbah pogosto izključuje z doseganjem visoke dobičkonosnosti lastniškega kapitala. Na SDH pravijo, da družbe za zdaj kljub epidemiji dosegajo zadovoljivo likvidnost, pri čemer so nekatere od njih koristile interventne ukrepe in zamaknile naložbe, ki niso nujne. A hkrati se v holdingu zavedajo, da bodo morale nekatere državne družbe v prihodnje dobičke vlagati v razvoj in zato delničarjem ne bodo mogle deliti prav veliko dobička.

Neizplačani dobički omogočajo družbam, da povečajo likvidnostne rezerve ali celo investicije v srednjem roku<strong> Bojan Ivanc</strong>, glavni ekonomist GZS. FOTO: Leon Vidic

Neizplačani dobički omogočajo družbam, da povečajo likvidnostne rezerve ali celo investicije v srednjem roku Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS. FOTO: Leon Vidic

Kot pišemo na 1. strani, so se po lanskem rekordnem poslovanju letos donosi in dividende zaradi pandemije znižali. Glavni ekonomist Analitike GZS Bojan Ivanc ugotavlja, da so gospodarske družbe lani ustvarile 9,4-odstoten donos na kapital brez bank in zavarovalnic. »Donosnost poslovanja družb v upravljanju države je ustrezno nižja, kar odraža primarno sektorsko drugačno strukturo premoženja v upravljanju,« pravi. Poudarja, da donos na kapital naložb nikakor ne more biti edini način merjenja uspešnosti poslovanja državnih podjetij, saj so pomembni elementi rasti vrednosti naložb tudi investicije in prevzemi ali prodaje drugih naložb: »Družba, ki denimo več vlaga v nove projekte, s tem lahko povečuje vrednost naložbe, kljub temu da v obdobju dveh, treh let zato ne more izplačati dividend. Družbe, ki poslujejo v stabilnih panogah (farmacija) teh težav seveda nimajo (lahko veliko investirajo ter izplačujejo dividende), družbe, katerih poslovanje je močno odvisno od vlaganj v infrastrukturo (energetika, transport, telekomunikacije) pa se že soočajo s temi dilemami.«

Dobički za razvoj

Glede neizplačila dividend, Ivanc ugotavlja, da neizplačani dobički ohranjajo vrednost podjetij oziroma omogočajo družbam, da povečajo likvidnostne rezerve ali celo investicije v srednjem roku. Pri tem poudarja: »Pomembno je, da so člani nadzornih svetov objektivni pri odločitvah in da so profesionalci na področjih, pri katerih učinkovito prispevajo k nadzoru nad upravo.« Pričakovani denarni tokovi iz državnih naložb, tako v obliki izplačanih dividend ali prodajnega izkupička pri prodaji naložb, po njegovem mnenju ne bodo bistveno prispevali k večji demografski vzdržnosti javnih financ. Poudarja pa, da je pomembno, da demografski sklad ne preferira visokih dividend v škodo sredstev podjetij za investicije.

Barbara Žibret Kralj. FOTO: Jure Eržen

Odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo Barbara Žibret Kralj opozarja, da je negotovost v gospodarstvu zaradi posledic pandemije velika, zato se ji zdi razumljivo, da so regulatorji finančnih institucij previdnostno priporočili zadržanje izplačila dividend. Te po njeni oceni tudi v državnih podjetjih še nekaj časa ne bodo tako visoke, kot v zadnjih letih, tudi zato, ker bodo morala podjetja dobičke vlagati v razvoj in morda reorganizacijo, če bodo hotela uspešno prebroditi sedanjo krizo in tekmovati s konkurenco.

Možen zamik prenosa

SDH bi moral letos decembra na državo prenesti vse svoje strateške in pomembne naložbe, kar pomeni, da bi v njegovem portfelju poleg Telekoma Slovenije ostale le še manjše naložbe. S prihodki od teh družb pa bi holding težko pokrival svoje obveznosti do denacionalizacijskih upravičencev. Teh obveznosti je namreč še za 140 milijonov evrov. Ker je malo verjetno, da bi vlada še letos ustanovila demografski sklad, v katerega bi vključili tudi SDH, na ministrstvu za finance menda razmišljajo o odlogu prenosa premoženja na državo. Na ministrstvu tega niso ne potrdili ne zanikali. Pravijo le, da zakon, ki ureja ta prenos, velja in da bi v primeru, ko prihodki SDH ne bi zadostovali za pokritje obveznosti, te pokril državni proračun.

Dober dan!

Račun brez krčmarja

Sorodni članki

Sveže dnevne novice takoj, ko se zgodijo

Več iz teme

Komentarji

Novice

Gospodarstvo

Delov poslovni center

Šport

Kultura

Mnenja

Magazin