Preprečiti novo udbo

Za povprečnega Slovenca so tri najpomembnejše vrednote zdravje, družina ter mir oziroma varnost. Stroka ugotavlja, da so varnostne razmere v evropskem okolju poslabšane, zato je pomembno zagotoviti učinkovito delovanje obveščevalno-varnostnega sistema. To menda zdaj ovira zastarela zakonodaja. Svet se je namreč od tedaj, ko je Slovenija dobila Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova), precej spremenil.

O varnosti govori tudi koalicijska pogodba. »V nemirnih časih, v katerih živimo, ob vseh negotovostih mednarodnega okolja in varnostnih izzivih okoli nas, se v koaliciji zavedamo, da je varnost naša skupna dobrina, in želja nas vseh je zagotoviti, da bodo ljudje v naši državi varni,« preberemo v dokumentu Šarčeve koalicije, ki napoveduje pomembne spremembe zakonodaje, ki ureja to področje.

Če njegov predhodnik ni zmogel dokončati dela in je osnutek novega zakona o Sovi ostal v predalih resornega ministrstva, je glede na ljudi, ki jih zbira okoli sebe novi premier, mogoče napovedati, da bo varnosti in z njo povezanim vprašanjem dal (še) večjo težo od svojega predhodnika.

Povečanje pristojnosti Sove in policije je izjemno občutljivo vprašanje in pred spremembami bo nujen poglobljen družbeni diskurz. Na desnem političnem polu je pričakovati očitke o nastajanju nove udbe, z leve strani pa svarila pred nastajanjem represivne policijske države ter pozive k nujnosti varovanja temeljnih človekovih pravic. Ta pingpong je pričakovan in tudi nujen. Le širša družbena razprava in pritisk javnosti lahko namreč zagotovita, da bo zadoščeno idejam varnostne stroke, ki razlaga, kako lahko Slovenija ostane varna država na eni strani, ter da bo poskrbljeno za večjo transparentnost in odgovornost teh služb, zlasti pa za njihov učinkovit nadzor na drugi strani. Eno brez drugega ne gre. Pravzaprav ne sme iti.