Prek mature nad oblake

V skladu z maturitetnim koledarjem se je danes z esejem iz slovenščine, madžarščine ali italijanščine začel spomladanski rok splošne mature. Za 6739 gimnazijcev na 85 šolah je to trenutek, ki so ga pričakovali vsa štiri leta srednje šole in o katerem mislijo, da bo bistveno krojil njihovo nadaljnjo usodo – da jih bo, če bodo uspešni, pripeljal na zaželeno fakulteto in jim prinesel diplomo, ki se jo bo dalo unovčiti, ali pa da bodo morali v primeru neuspešnosti sanje o svoji poklicni poti bistveno spremeniti. Stres, ki ga ob maturi čutijo dijaki in njihove družine, je temu primerno velik. Pravijo, da starše ponavadi skrbi še bolj kot njihove otroke. Po stanovanju hodijo po prstih, svojemu maturantu ponujajo kavo in posladke ter ga opogumljajo, naj samo še malo potrpi, da bo rešen učenja.

Kot vemo, so začeli maturo na Slovenskem ponovno uvajati po osamosvojitvi. S tem so hoteli popraviti zmedo, ki jo je v našemu šolstvu pustilo usmerjeno izobraževanje, in dvigniti raven znanja. Verjetno so hoteli temu »zrelostnemu izpitu« povrniti tudi simbolni pomen, ki ga je imel nekoč, ko je bil vstopnica v meščanski razred. V skoraj četrt stoletja si je matura na Slovenskem znova pridobila domovinsko pravico, postala je samoumeven del srednješolskega izobraževanja, čeprav je ves čas tudi tarča kritik in popravljalnih tendenc, zagotovo tudi upravičeno, saj določene anomalije v njenem sistemu obstajajo.

Glavni očitek je, da je matura postavila srednjo šolo na glavo, tako da je vse skupaj samo še eno veliko pripravljanje nanjo. Učitelji začnejo dijake že v prvem letniku opozarjati, da se bo to ali ono znašlo na maturi, da naj bodo pozorni na določeno snov, in to se potem nadaljuje do četrtega letnika. Kako pomembno je maturitetno kolesje, so kajpada kmalu ugotovili tudi trgovci z novci in vzpostavili celostno maturitetno ponudbo: dijakom ponujajo priročnike, učbenike, inštrukcije, tečaje, celo psihične priprave na zrelostni izpit ... Vsesplošna usmerjenost na dirko na točke je tako zelo popolna, da se na dejansko znanje dijakov pozablja. To naj bi, kot opažajo na nekaterih fakultetah, v resnici upadalo. Za slabše znanje brucev naj bi bilo delno krivo tudi dejstvo, da se na fakultete vpisujejo tudi tisti, ki so opravili poklicno maturo in še enega od predmetov splošne mature. Standard znanj osnovnih predmetov pri strokovni maturi je namreč bistveno nižji kot pri splošni. To drugo anomalijo spodbujajo fakultete, ki imajo težave s številom vpisanih študentov.

Zaradi vsega opisanega, predvsem pa zaradi zelo spremenjenih družbenih okoliščin matura nikakor ne pomeni več vsega tega, kar je nekoč. Predvsem ni več zanesljiva odskočna deska v svet kariernega uspeha. Kljub maturi in kasneje diplomi nekaterih mladih ne čakajo bleščeče kariere, temveč negotova usoda prekarnih zaposlitev.

A danes pogledi dijakov niso uprti v bolj ali manj svetlo prihodnost, še manj v anomalije slovenskega šolskega sistema, temveč v esej iz slovenščine, ki ga imajo mnogi za najtežji del mature. Pa tudi najodmevnejši, saj se rade pojavijo polemike, ali so knjige, o katerih pišejo dijaki v eseju, primerne za njihovo starost in stopnjo zrelosti. Stresni čas, preživet med učbeniki in testnimi polami, se bo za dijake nadaljeval še z matematiko, tujim jezikom in drugimi predmeti, o katerih se v javnosti bolj poredko ali nikoli ne polemizira. Potem bodo tisti, ki bodo pomlad žrtvovali za učenje, nagrajeni z najdaljšimi počitnicami v življenju, ko jim bo končno dovoljeno biti mlad, brez skrbi, zasanjan, zaljubljen, brezdelen, z glavo nad oblaki ... skratka tak, kot pritiče starosti 18 ali 19 let. Mladim želimo, da bi tudi v napornih maturitetnih mesecih ohranili nekaj tega duha – da bi jih kljub vsemu preživeli s kančkom mladostniške navihanosti, kot, denimo, mladci v filmu Vesna.