Poroka iz pekla ali kakšna bo hrana 2.0

Velika raznolikost ponudbe prehranskih izdelkov na policah trgovin je le trik, ki ga pričara embalaža. Tisto, kar je v njej, je bilo najverjetneje proizvedeno v eni od peščice živilskih tovarn, precej verjetno kar v Nestleju, ki je že olupljene, narezane in zamrznjene sestavine kupil pri enemu od peščice obratov, ki pripravljajo surovine za živilske izdelke, in za katerega verjetno še niste slišali. Ta anonimni predelovalni obrat je kmetijske pridelke nabavil na eni od industrijskih farm, ki jih prav tako ne poznate, ta pa je semena in pesticide kupila pri enem od peščice semenarskih in agrokemičnih gigantov. Se kdo ob tem še čudi, zakaj ima vsa industrijsko predelana hrana enak okus?

Z Bayerjevim prevzemom Monsanta se je sklenil krog, ki se je zapiral vse od začetka devetdesetih let, ko so proizvajalci kemikalij začeli kupovati semenarske hiše in kmetom v paketu prodajati semena in herbicide, postopek koncentracije pa se je pospešil lani z združitvama Syngente in ChemChina ter DuPonta in Dowa. Trije semenarsko-agrokemični behemoti s sedeži v Evropi, ZDA in Aziji obvladujejo preko 60 odstotkov trga komercialnih semen in pesticidov, skoraj celoten trg gensko spremenjenih semen kmetijskih rastlin, njihovih je tudi večina patentnih prijav za rastline pri Evropskem patentnem uradu.



Ameriški Monsanto je morda najbolj osovražena korporacija, toda njegovim gensko spremenjenim semenom, odpornim na pesticide, ki pobijejo vse drugo, ter njegovi družbi Climate Corporation, ki razvija rešitve za digitalizacijo kmetijstva, se Bayer ni mogel odpovedati niti za ceno zadolžitve in odprodaje dela svoje semenarske in kemične dejavnosti. Bayer je tudi proizvajalec zdravil, zato lahko rečemo, da je s pripojitvijo Monsanta postal najmočnejša korporacija na svetu, z vplivom na življenje (in smrt) vsakega od nas.

Da bi očuval svoj ugled, bo ime Monsanto izključil iz novega imena podjetja, a kljub drugačnim trditvam vodstva je pričakovati, da bo nadaljeval prakse ameriškega biotehnološkega velikana. Cilj novega Bayerja je nahraniti svet in sicer tako, da bo kmetom pomagal pridelali »več z manj«. A to v besednjaku agrokemičnega giganta pomeni nadaljevanje intenzivnega, monokulturnega kmetijstva, ki temelji na gensko spremenjenih rastlinah in pesticidih, kot je glifosat. Njegovi rezultati niso zadovoljujoči: pridelava hrane se je komaj kaj povečala, podhranjenih je še vedno 800 milijonov ljudi, posledice za okolje pa so uničujoče.

Za pridelavo več hrane bo treba več vlagati v raziskave in inovacije v kmetijstvu, kar Bayer in druge agrokemične korporacije počnejo. Vendar so njihove rešitve nedostopne množicam malih pridelovalcev hrane. Ti so v resnici hrbtenica prehranske varnosti, suverenosti, raznovrstnosti in bogastva okusov hrane, agrokemični giganti pa jih mendrajo pod seboj.