Neomejen dostop | že od 9,99€
Dogajalo se je davnega leta 2005. Evropo je zajela panika zaradi možne pandemije virusa ptičje gripe, ki je izbruhnila leto prej v Aziji. To so bili časi, ko smo vsakega mrtvega ptiča v gozdu, v mestnem parku ali na lastnem dvorišču gledali postrani in ga prijavljali veterinarski upravi. Da bi ta preverila, ali ga ni morda pokončala ptičja gripa. Virus ptičje gripe je najprej krožil med perutnino, nato pa preskočil tudi na človeka in nazadnje se je začel prenašati še med ljudmi ter bil v nekaterih primerih tudi smrten za gostitelja. Države so v bojazni pred pandemijo začele kopičiti velike zaloge cepiva proti ptičji in tudi navadni sezonski gripi. Nazadnje pandemija ni izbruhnila, zaloge cepiva so države večinoma morale zaradi izteka roka uporabe uničiti, ptičem pa je bilo znova dovoljeno umirati zaradi povsem običajnih vzrokov.
V javnosti so sledile ocene, da so oblasti, skupaj s farmacevtsko industrijo in mediji po nepotrebnem povzročali paniko. Da je šlo za načrtno vzbujanje histerije, da bi se farmacija in še kdo okoristil na račun prodaje dragih cepiv. Se sliši znano?
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji