
Neomejen dostop | že od 14,99€
Mednarodne raziskave kažejo, da je slovenski šolski sistem uspešen. Če seveda uspešnost merimo po znanju. Precej bolj žalostna slika je, ko otroke sprašujejo o medvrstniškem nasilju, občutku varnosti v šoli in o znanju kot vrednoti. Znanje našim otrokom ni cilj. Cilj je visoka ocena.
Rezultati so logični. Ocene so (trenutno) edina pot na srednjo šolo, ki si je morda otrok niti ne želi. Starši, ki želijo najboljše za otroka, včasih za doseganje svojih želja, ne glede na dejanske sposobnosti otroka, ne izbirajo sredstev. V stiski so otroci, starši, učitelji in ravnatelji. Si predstavljate, kakšni bi bili šele rezultati, če bi se v šoli vsi počutili dobro?
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji