Neudobni premiki

Nobena politika ne bo spremenila zakona, po katerem je bila izvoljena, pravi izrek nemškega teoretika Dieterja Nohlena, in da je to res, se je spet pokazalo tudi včeraj. Po sedanjem volilnem sistemu smo izvedli že toliko volitev, da so v nekaterih pogledih tudi predvidljive. Tako zelo, da imajo tudi slovenske politične stranke izpeljanke angleške krilatice, ki pravi, da v našo strankarsko utrdbo lahko postavimo za kandidata tudi osla, pa bo izvoljen; SDS, na primer, pripada Ribnica, NSi Ajdovščina, SD Hrastnik ... Možnosti, da boš po istem zakonu ponovno izvoljen, so gotovo večje kot po novem zakonu, za katerega se ne ve, kako bo deloval. In tega se zavedajo pravzaprav vsi poslanci, še posebno pa tisti iz etabliranih strank, ki natančno vedo, kako ga obrniti sebi v prid.

Da so premiki neudobni in da neizvolitve ne velja tvegati, razen če staviš na vse ali nič, kot je kandidat za mandatarja Koalicije ustavnega loka Karl Erjavec, se kaže tudi v sedanji dnevnopolitični drami. A čeprav njenih dejanj sploh ne gre več preštevati, po koncu včerajšnjega dne lahko rečemo, da izstop Desusa še ne pomeni nujno, da bo manjšinska vlada Janeza Janše zdaj padla, kot tudi ne, da bo konstruktivna nezaupnica, za katero so stranke Koalicije ustavnega loka že upale, da bo vložena, uspešna. Ne le da vsi poslanci Desusa, še posebno pa SMC niso povsem prepričani o obstojnosti takšne koalicije, od časa do časa se zdi, da niti Koalicija ustavnega loka ni povsem prepričana, da si v času epidemije v koaliciji šestih strank želi prevzeti vladanje, za katero je treba zbrati najmanj 46 poslanskih glasov. Katera stran pa jih dejansko ima, bo najverjetneje jasno šele ob tajnem glasovanju, ko se, kot pravijo poslanci, lahko zgodi karkoli. Ob politični negotovosti, ki vlada, je pričakovati, da bodo vsi spremljali vsako javnomnenjsko anketo in živčno prilagajali svoje delovanje rezultatom in potrebam stranke.

Lahko se zgodi, da bosta enotnost in optimizem, o katerem govorita obe strani, izpuhtela in se bomo podali na predčasne volitve. Nad temi bo prav gotovo visela senca dvoma, saj poslanci v dveh letih niso uresničili ustavne odločbe, ker so resni premiki vendarle preveč neudobni in jih je vredno tvegati le, če lahko več dobiš, kot izgubiš.