Predčasne volitve možne, a bo nad njimi visel dvom

Ljubljana – Potem ko je včeraj vnovič spodletel poskus uvedbe prednostnega glasu po vzoru evropskih volitev – zmanjkalo je pet glasov –, je jasno, da bodo poslanci zamudili dveletni rok za implementacijo odločbe ustavnega sodišča, ki se bo iztekla v ponedeljek. Takrat se bo s tem vprašanjem prav gotovo ukvarjal tudi predsednik republike, ki je že svaril, da bi zaradi nelegitimnosti prihodnjih volitev lahko nastopila tudi ustavnopravna kriza in nemara celo politični kaos.

»Zaskrbljenost je na mestu in kritika ustavnega sodišča bo, a ne verjamem, da bi bile volitve razveljavljene, če bi potekale po sedanji ureditvi,« komentira profesor za ustavno pravo dr. Ciril Ribičič in dodaja, da če bi bile predčasne volitve razpisane, bi v vnovičnem presojanju ustavno sodišče lahko tudi razveljavilo volilno zakonodajo in s tem stopnjevalo sankcije. Da je to ena izmed možnosti, se strinja tudi profesor za ustavno pravo dr. Igor Kaučič, a dodaja, da pri razveljavitvi volilne zakonodaje ni nobenega jamstva – trenuten proces je dokaz tega –, da bi bila nova pred prihodnjimi volitvami nato sprejeta. »Zato bi bila razveljavitev zakonodaje tudi v okviru sankcij najverjetneje zadnja možnost,« pojasnjuje.

Na vprašanje, zakaj stranke že dve leti vztrajajo na različnih bregovih, Kaučič – tako kot Ribičič je del ekipe strokovnjakov za volilne sisteme in ustavno pravo, ki so svetovali poslancem – odgovarja, da je precej jasno, da najbolj uveljavljene politične stranke – zlasti tri – ne želijo opustitve volilnih okrajev, saj volilni sistem že dodobra poznajo. Po njegovem le odprava volilnih okrajev in uvedba prednostnega glasu sicer nista dovolj, ampak bi morali uvesti še več volilnih enot. Tako bi namesto sedanjih osmih volilnih enot lahko uvedli 22 volilnih okrajev, iz katerih bi v državni zbor izvolili po štiri poslance. Izbira med kandidati bi bila tako preglednejša, odpadel bi tudi ključen očitek nasprotnikov – predvsem SDS in Desusa –, da bi imeli kandidati s podeželja manj možnosti izvolitve.

Po dveh neuspelih poskusih ukinitve volilnih okrajev in prednostnega glasu bodo zdaj poslanci predvidoma vzeli v obravnavo predlog preoblikovanja volilnih okrajev. Zakon, ki terja le navadno večino, je ministrstvo za javno upravo pripravilo na podlagi koalicijskih pripomb – spreminja se le 16 volilnih okrajev od 88 –, a vzbuja precej nelagodja. »Zadnji predlog novele zakona o volilnih enotah in volilnih okrajih argumentacije ustavnega sodišča ne upošteva v celoti, saj bodo še vedno precej velika odstopanja med volilnim okrajem, hkrati pa nekateri s tem predlogom preračunavajo, kako bi bili na prihodnjih volitvah najlažje izvoljeni,« je bila včeraj kritična Janja Sluga, vodja poslanske skupine SMC, kjer so preoblikovanje volilnih okrajev načeloma pripravljeni podpreti. Ali bodo to pripravljeni storiti tudi v NSi, bo presojal še njihov izvršilni odbor. Skupaj z glasovi Desusa in SDS ima torej nekdanja koalicija zagotovljeno večino, a bi jo zadnji politični pretresi utegnili tudi spodnesti.

»Poskus gre v smeri izpolnitve odločbe ustavnega sodišča, a ne v celoti,« pomisleke glede zadnjega predloga o preoblikovanju volilnih okrajev komentira Ciril Ribičič in opozarja tudi še na nezadovoljstvo več strank – LMŠ, SD, Levica in SAB niso pri spremembi volilnih okrajev niti sodelovale –, saj bi v prihodnje lahko slišali očitke o nelegitimnosti volitev ter da je vladajoča koalicija zlorabila svoj položaj.