Mižanje bančnega regulatorja

Gorenjsko banko in Hranilnco Lon na prvi pogled povezuje le to, da imata obe finančni instituciji sedež v Kranju. A v resnici imata veliko več skupnega: V obeh je lani potekal lastniški boj za prevlado, v obeh je na koncu zmagal en tabor in v obeh trenutno stanje kaže na mižanje regulatorja, ki bedi nad bančnim sistemom.
V Hranilnici Lon se namreč nadaljuje telovadba z delniškimi parkirišči in iskanje obvodov, kako brez blagoslova Banke Slovenije presegati kvalificiran lastniški delež. Potem ko je Banka Slovenije julija lani tik pred skupščino z odvzemom glasovalnih pravic glede tega na prste končno stopila lastnikom okoli Sergeja Racmana, se je zdaj k tem prijemom zatekel tudi sklad Kylin Prime Group. Čeprav je Banko Slovenije za soglasje k prevzemu Lona zaprosil že poleti, ga še ni dobil, z odkupom delnic od drugih lastnikov pa, kot kaže ni več mogel čakati. Tako je skoraj 60-odstotkov delnic Lona enako porazdelil med šest na videz nepovezanih lastnikov, ki pa imajo vsi znake delniških parkirišč. To pomeni, da bi lahko šlo tako za izogibanje pravilom bančne in prevzemne zakonodaje, a nobeden od regulatorjev – ne Banka Slovenije ne Agencija za trg vrednostnih papirjev – tega ne komentirata in za zdaj tudi ne ukrepata.
Kylin Prime Group to seveda zanika in zatrjuje, da še vedno namerava kupiti večinski delež, ko bodo za to izpolnjeni pogoji. Verjetno ima v mislih pridobitev soglasja Banke Slovenije za prevzem hranilnice. Zato se pri tem postavlja vprašanje, zakaj centralna banka, tako dolgo mečka s to odločitvijo - pozitivni ali negativno- in vlagatelje, ki morebiti res imajo namen pregledno prevzeti banko, navaja v iskanje obvodov.
Gorenjsko banko brez prevzema z večinskim vplivom v nadzornem svetu že od avgusta obvladuje AIK banka srbskega poslovneža Miodraga Kostića. Ta je konec oktobra sicer dobila zeleno luč Banke Slovenije za povečanje lastništva nad 50 odstotkov, po 22. januarju pa bo lahko ponovno objavila tudi prevzemno ponudbo. A bolj kot to v tem primeru skrb zbuja obnašanje prevladujočega lastnika, saj Kostić prek nadzornega sveta poslovne odločitve banke podreja svojim osebnim interesom, kot denimo v primeru neprodaje deleža Hotelov Bernardin. A tudi glede tega Banka Slovenije ni dvignila obrvi.
Kranjski zgodbi tako pod vprašaj postavljata učinkovitost Banke Slovenije kot nadzornika bančnega sistema, kjer se po javni degradaciji te institucije in odstopu guvernerja Boštjana Jazbeca že od aprila lani soočajo z brezvladjem. Hkrati tudi opominjata na pomen delovanja nadzornih institucij, brez katerih lahko bančni in kapitalski trg zaideta v kaos zlorab in finančnih domin. Novopečeni guverner banke Slovenije Boštjan Vasle, naj bi na vroči stol prvega bančnika v državi sedel predvidoma v sredo in vse kaže, da si ne bo mogel privoščiti 100 dni miru, ampak bo moral takoj zavihati rokave.