(KOMENTAR) Likvidacija morebitnega miru

V noči, ko je v pričakovanju večjega izraelskega napada na cilje šiitskega gibanja Hezbolah v Libanonu celoten Bližnji vzhod zadrževal dih, je bil v Teheranu ubit politični voditelj Hamasa Ismail Hanija, ki se je udeležil inavguracije novega iranskega predsednika Masuda Pezeškiana.

Časovnica likvidacije ključnega Hamasovega pogajalca o morebitni prekinitvi ognja na območju Gaze in človeka, ki je pred dobrim tednom s konkurenčnim palestinskim gibanjem Fatah sklenil spravo in (prelomen) dogovor o sodelovanju, seveda ni bila naključna.

Po domnevno Hezbolahovem sobotnem napadu na vasico Maždal Šams na okupirani Golanski planoti, v katerem je bilo na nogometnem igrišču v lokalni skupnosti Druzov ubitih dvanajst otrok, je predsednik izraelske vlade Benjamin Netanjahu, ki je v zadnjih mesecih storil vse, da bi s širjenjem konflikta po bližnjevzhodni regiji obenem poskrbel za lastno politično preživetje in razpršitev pozornosti z izraelskih serijskih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v palestinski enklavi, se je Izrael moral odzvati. Predvsem zaradi lastne javnosti, ki je iz tedna v teden bolj razjarjena zaradi vladnega ne-reševanja talcev in seveda ne zaradi množičnega pobijanja Palestincev.

Toda obljubljeni veliki napad na Hezbolah bi bil za Izrael preveč tvegan. Hezbolah ni Hamas. Hezbolah ni le milica. Hezbolah je resna vojska, ki lahko v primeru eskalacije sovražnosti resno – eksistencialno – ogrozi judovsko državo, obenem pa se njegovi voditelji s šejkom Hasanom Nasralo na čelu ​zavedajo, da lahko Izrael kadarkoli celoten Libanon spremeni v pogorišče: zato smo bili od 7. oktobra lani na izraelsko-libanonski meji priča le omejenemu, taktičnemu medsebojnemu obstreljevanju.

Ponoči je Hanija v očeh eksekutorjev, ki imajo za seboj zgodovino likvidacij Hamasovih voditeljev, zato zamenjal Hezbolah. A to morebitne vojne med Izraelom in Hezbolahom ne bo zaustavilo. Nasprotno: eksekutorji so poskrbeli, da bo v vojno enačbo ponovno primoran neposredno vstopiti Iran, obenem pa so – Netanjahujeva vrhovna ambicija – poskrbeli, da prekinitev ognja v bližnji prihodnosti nikakor ni več mogoča. Obenem bo likvidacija Hanije poskrbela za strnitev vrst znotraj Hamasa, kjer je Hanija predstavljal »mehko linijo«.

Najvišjo ceno popolne norosti bodo še naprej plačevali globalno razčlovečeni prebivalce Gaze, množičnega morišča.