Neomejen dostop | že od 9,99€
Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, je danes po atentatu na političnega vodjo palestinskega gibanja Hamas Ismaila Hanijo dejal, da je maščevanje Izraelu za njegovo smrt dolžnost Teherana. V iranski prestolnici, kjer je bil Hanija ubit, naj bi v četrtek potekala pogrebna slovesnost. V Iranu so danes tudi razglasili tridnevno žalovanje.
Uradni Teheran je sicer ostro obsodil napad na političnega voditelja Hamasa, za katerim naj bi stal Izrael. »Čista kri svetega in častnega bojevnika Ismaila Hanije nedvomno ni bila prelita zaman,« je v izjavi za javnost dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Naser Kanaani. Ta kri bo na koncu usodna za Izrael, je zatrdil. Napad na Hanijo bo še okrepil odnose med palestinskim odporniškim gibanjem in Iranom, je še dejal Kanaani.
Kasneje se je odzval še novi iranski predsednik Masud Pezeškian, ki je na družbenem omrežju x sporočil, da bo Iran »branil svojo ozemeljsko celovitost in poskrbel, da bodo teroristični napadalci obžalovali svoje strahopetno dejanje«. Vez med Iranom in Palestino bo močnejša, je zatrdil in dodal, da Iran žaluje za Hanijo.
Iranski mediji so poročali, da je bil Hanija ubit v zračnem napadu v Teheranu, kjer se je v torek udeležil inavguracije predsednika Pezeškiana.
Hanijo naj bi v rezidenci na severu Teherana, kjer je bival v času obiska, »umorila raketa, ki jo je na Iran izstrelila druga država«, pa so poročali libanonski mediji, ki so blizu libanonskemu šiitskemu gibanju Hezbolah, katerega visoki vojaški poveljnik Fuad Šukr naj bi bil v torek prav tako ubit v izraelskem napadu. Hezbolah, ki ga podpira Iran, je danes obsodil atentat na Hanijo in sporočil, da bo njegova smrt še okrepila odločenost pri spoprijemanju z Izraelom.
Jemenski uporniški hutijevci, ki prav tako uživajo podporo Irana, pa so uboj vodje Hamasa označili za »gnusen teroristični zločin«. Uporniki so od novembra lani izvajali napade na z Izraelom povezane ladje iz, kot so zatrdili, solidarnosti s Palestinci v Gazi.
Katar, ki je priskrbel zatočišče političnemu vodstvu Hamasa, med drugim Haniji, in je posredoval v pogajanjih o prekinitvi ognja v Gazi, je danes ostro obsodil njegov uboj. Zunanje ministrstvo v Dohi je opozorilo, da smrt Hanije pomeni nevarno stopnjevanje ter bo vodilo do »zdrsa regije v kaos in spodkopalo možnosti za mir«.
Turško zunanje ministrstvo pa je uboj Hanije, ki ga je pripisalo Izraelu, v izjavi obsodilo kot »sramoten atentat, katerega namen je tudi razširiti vojno v Gazi regionalno«. Vlada izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja je še enkrat pokazala, da nima namena doseči miru, je dodalo. »Če mednarodna skupnost ne bo sprejela ukrepov za zaustavitev Izraela, se bodo konflikti v naši regiji močno okrepili,« so še sporočili v Ankari.
Hanija, ki je veliko časa preživel v Turčiji pred napadi Hamasa na Izrael 7. oktobra lani, je turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana nazadnje obiskal aprila v Istanbulu.
Rusija je uboj vodje Hamasa obsodila kot »nesprejemljiv politični atentat«, ki bo povzročil nadaljnje stopnjevanje napetosti, je za tiskovno agencijo RIA Novosti dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Mihail Bogdanov. Konstantin Kosačev, podpredsednik zgornjega doma ruskega parlamenta, je dejal, da pričakuje »nenadno stopnjevanje medsebojnega sovraštva na Bližnjem vzhodu«, poroča AFP.
Kitajska pa je sporočila, da obsoja atentat na Hanijo, in opozorila, da bi to lahko povzročilo »nadaljnjo nestabilnost« v regiji. »Zelo smo zaskrbljeni zaradi incidenta ter odločno nasprotujemo in obsojamo atentat,« je dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Lin Jian.
V Izraelu so medtem nekateri skrajno nacionalistični člani vlade novico pozdravili. »Smrt Hanije bo naredila svet malo boljši,« je na družbenem omrežju x zapisal Amihaj Elijahu, minister za kulturno dediščino. Minister za diasporo Amihaj Hikli pa je objavil sliko Hanije na zborovanju, ki je pozivalo k »smrti Izraela«. »Pazite, kaj si želite,« je ob tem zapisal v komentarju.
Izraelska vlada ali vojska se na smrt Hanije za zdaj nista uradno odzvali. Smrt svojega vodje je pred tem potrdilo palestinsko gibanje Hamas in napad pripisalo Izraelu. Hamas je ob tem napovedal, da smrt ne bo ostala nekaznovana.
Izrael je vsem sovražnikom zadal uničujoče udarce, pripravljen je na vse scenarije in se bo na vsak morebiten napad odločno odzval, je v današnjem televizijskem nagovoru izjavil izraelski premier Benjamin Netanjahu. Ob tem je Izraelce opozoril, da so pred njimi zahtevni dnevi, češ da je po napadu v Bejrutu slišati grožnje iz vseh smeri.
Netanjahu je ponovil, da je Izrael v vojni proti »iranski osi zla«, in poudaril, da je izraelska vojska zadala uničujoče udarce palestinskemu islamističnemu gibanju Hamas, libanonskemu šiitskemu gibanju Hezbolah in uporniškim hutijevcem v Jemnu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
»Eliminirali smo Fuada Šukra, desno roko vodje Hezbolaha Hasana Nasrale, ki je bil neposredno odgovoren za pokol otrok,« je nadaljeval in spomnil na nedavni napad na zasedeno Golansko planoto, v katerem je bilo ubitih 12 otrok, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ob tem je Izraelce opozoril, da so pred njimi zahtevni dnevi. »Po napadu v Bejrutu je slišati grožnje iz vseh smeri. Pripravljeni smo na vse scenarije, enotno in odločno se bomo zoperstavili vsaki grožnji,« je poudaril in dodal, da se bo Izrael na vsak morebiten napad odločno odzval. Smrti Hanije Netanjahu v nagovoru ni omenil.
Nafta se je v današnjem azijskem trgovanju podražila za več kot dolar. Podražitev je sledila novici, da je bil v izraelskem napadu v Teheranu ubit vodja palestinskega islamističnega gibanja Hamas Ismail Hanija, kar je okrepilo skrbi, da se bo konflikt na Bližnjem vzhodu širil.
Za 159-litrski sod zahodnoteksaške nafte z dobavo v septembru je bilo treba v azijskem trgovanju odšteti 76,08 dolarja, kar je 1,35 dolarja več kot ob koncu torkovega trgovanja. Za 1,28 dolarja so se podražile tudi septembrske terminske pogodbe za nafto brent, ki so bile pri 79,91 dolarja.
Smrt vodje Hamasa je potrdila tudi iranska revolucionarna garda, poročajo tuje tiskovne agencije. Gibanje je napovedalo, da dogodek ne bo ostal nekaznovan. »Brat, vodja, mudžahid Ismail Hanija, vodja gibanja, je umrl v sionističnem napadu na njegovo rezidenco v Teheranu, potem ko se je udeležil inavguracije novega iranskega predsednika,« je na telegramu sporočilo gibanje.
Ismail Hanija se je rodil v begunskem taborišču Al-Šati na območju Gaze leta 1962. Študiral je na Islamski univerzi v Gazi, kjer je leta 1987 diplomiral iz arabske književnosti. Leta 1997 je bil imenovan za vodjo urada Hamasa.
V letih 2006 in 2007 je bil predsednik palestinske vlade. Odstavljen je bil po sporu med Hamasom in stranko Fatah leta 2007. Leta 2017 je bil izvoljen za vodjo političnega biroja Hamasa. Ameriški State Department ga je leta 2018 označil za terorista. Od lani je živel v Katarju.
Po smrti vodje palestinskega islamističnega gibanja Hamas Ismaila Hanije je zavezništvo različnih palestinskih skupin na Zahodnem bregu danes pozvalo k splošni stavki in protestnim shodom na zasedenem območju. Hamasovo oboroženo krilo pa je opozorilo, da bo imel atentat ogromne posledice.
Brigade Ezedina al Kasama so ob smrti Hanije danes sporočile, da je uboj Hamasovega vodje vojno z Izraelom dvignil na »novo raven«. Oboroženo krilo Hamasa, katerega borci sodelujejo v bojih proti izraelskim silam v Gazi, je ob tem opozorilo na strahotne posledice za celotno regijo.
Pod ruševinami stavbe v Bejrutu, ki je bila v torek zvečer tarča izraelskega napada, so danes našli truplo enega najvišjih poveljnikov libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah Fuada Šukra, je za francosko tiskovno agencijo AFP potrdil vir blizu Hezbolaha. Število žrtev napada je medtem po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje naraslo na pet.
Izraelska vojska je ponoči sporočila, da je »z natančno usmerjenim zračnim napadom« na štab gibanja Hezbolah v libanonski prestolnici Bejrut ubila Fuada Šukra, enega najpomembnejših Hezbolahovih poveljnikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Varnostni viri v Bejrutu po navedbah britanskega BBC sicer trdijo, da Šukra v času napada ni bilo v stavbi, ki so jo zadele izraelske sile. Gibanje Hezbolah še ni podalo uradne izjave, vir blizu Hezbolaha pa je za AFP potrdil, da je bil Šukr tarča napada, vendar naj bi napad preživel.
Šukr, vojaški svetovalec vodje libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah Hasana Nasrale, je v zadnjem času vodil vojaške operacije Hezbolaha v južnem Libanonu.
Ministrstvo za finance ZDA je za informacije o njem ponujalo nagrado v višini pet milijonov ameriških dolarjev, ker naj bi odigral ključno vlogo pri bombnem napadu na vojašnici v Bejrutu leta 1983, v katerem je umrlo skoraj 300 ameriških in francoskih vojakov.
V izraelskem napadu na Hezbolahov štab v južnem delu libanonske prestolnice, po katerem se je zrušila sosednja večnadstropna stanovanjska stavba, so bile v torek sicer ubite tri osebe, od teh dva otroka, je danes sporočilo libanonsko ministrstvo za zdravstvo. Še najmanj 74 ljudi je ranjenih.
Libanonski premier Nadžib Mikati je že v torek dejal, da je šlo za kaznivo dejanje v »nizu agresivnih operacij, v katerih so bili ubiti civilisti, kar je jasna in izrecna kršitev mednarodnega prava«. Tudi v Teheranu in Moskvi so izraelski napad na Bejrut označili za očitno kršitev mednarodnega prava.
Izrael naj bi sicer o napadu predhodno obvestil tudi Washington, kjer so v torek izrazili skrb zaradi možnosti izbruha vsesplošnih spopadov med Izraelom in Hezbolahom. To želijo preprečiti tudi Združeni narodi, ki so v torek vzpostavili stik z oblastmi v obeh državah.
Uboj političnega vodje palestinskega gibanja Hamas Ismaila Hanije v Teheranu meče slabo luč na Iran, ki se bo zaradi svojega političnega položaja v regiji moral odzvati, je za STA ocenil raziskovalec Faris Kočan.
Hanija je bil »de-facto pod zaščito Irana« tekom obiska ob inavguraciji novega predsednika Masuda Pezeškiana, tovrstno dejanje pa je - če za atentatom stoji Izrael - samo po sebi izjemno povedno, je ocenil Kočan.
Po mnenju raziskovalca na Centru za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede to kaže, da »ima Izrael več kot očitno relativno visoko stopnjo operativnega in varnostno-obveščevalnega dostopa v Iranu«.
Slednje po Kočanovih besedah meče slabo luč na Iran, ki se bo moral odzvati - sploh pa ob menjavi političnega vodstva, ki bi z neodzivom lahko izpadlo šibko. Ob tem je sicer izrazil dvom, da bi prišlo do takojšnjega in drastičnega odziva, bodisi s strani Irana ali gibanja Hamas.
Ocenil je, da je veliko večja verjetnost reakcije Irana prek libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah, tudi v luči izraelskega atentata na Hezbolahovega visokega poveljnika Fuada Šukra, ki se je zgodil v torek zvečer v Bejrutu.
Hezbolah ima zaradi atentata na Šukra dodaten razlog za odgovor, morda bi se lahko aktivirali tudi jemenski hutijevci in oborožene milice v Iraku, če bi se iransko vodstvo odločilo, da bi šlo v polno razvito vojno, je menil Kočan.
Slednje je sicer po njegovem malo verjetno - tudi zaradi dejstva, da Iran za politično tranzicijo ob staranju 85-letnega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja in nedavne menjave na položaju predsednika po smrti Ebrahima Raisija v helikopterski nesreči »potrebuje predvsem stabilno okolje v regiji«.
Ker se Izrael tega zaveda, je potrebno vse te atentate in provokacije razumeti tudi v luči tega, meni. Čeprav, kot pravi, ni mogoče izključiti izbruha širšega spopada med izraelsko vojsko in oboroženimi islamističnimi gibanji, se izraelsko politično in vojaško vodstvo zavedata, da Hezbolah ni Hamas. Gre namreč za veliko bolj izurjeno, vojaško dovršeno in operativno islamistično gibanje.
Dodal je, da se Hezbolah v tem trenutku nahaja v precepu, in Izrael se tega zelo dobro zaveda. Iran namreč lahko v luči razvoja dogodkov ubere tudi drugačno strategijo »reševanja obraza pred domačo javnostjo« in išče strateške zmage onkraj vojne v Gazi, denimo s podporo režimu predsednika Bašarja al Asada v Siriji.
Po oceni Kočana bi moral Iran v tem primeru mobilizirati milice iz Iraka in Libanona, Hezbolah pa si ne more privoščiti dveh front, saj je izraelska vojska na meji z Libanonom motivirana in pripravljena. Tudi zato »ni moč pričakovati takojšnjega odziva Irana, temveč bolj skozi optiko šahovske partije.«
Glede situacije znotraj islamističnega gibanja Hamas po uboju Hanije pa je Kočan izpostavil, da to verjetno pomeni zastoj v pogajanjih glede vojne v Gazi, zlasti zato, ker je bil Hanija pogajalec na strani Hamasa, ko je prišlo do dogovora o prekinitvi ognja.
Opozoril je še, da de-facto politični voditelj v Gazi ostaja Jahja Sinvar, ki še naprej orkestrira vojaške operacije, pri čemer je moč pričakovati reakcijo Hamasa na terenu ob morebitnem nezadovoljstvu nad dinamiko pogajanj za prekinitev ognja ali iskanju načina za podaljšanje vojne v Gazi.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je danes napada v Bejrutu in Teheranu, v katerih sta bila ubita politični vodja Hamasa Ismail Hanija in visoki poveljnik Hezbolaha Fuad Šukr, označil za nevarno stopnjevanje razmer v regiji. O umoru Hanije bo danes na zahtevo Irana potekalo izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN.
»Generalni sekretar meni, da napadi v južnem Bejrutu in Teheranu pomenijo nevarno zaostrovanje v trenutku, ko bi morala vsa prizadevanja voditi k prekinitvi ognja v Gazi in izpustitvi vseh izraelskih talcev,« je v izjavi zapisal tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN Stephane Dujarric.
Na zahtevo Irana, ki so ga podprli predstavniki Rusije, Kitajske in Alžirije, bo danes ob predvidoma 22. uri po srednjeevropskem času potekalo izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil tiskovni predstavnik ruske misije pri ZN.
Iranski veleposlanik pri ZN Amir Said Iravani je medtem v pismu članice VS ZN pozval, naj nedvoumno in odločno obsodijo agresijo in teroristične napade Izraela na suverenost Irana, Libanona in Sirije. Prav tako je članice pozval, naj sprejmejo takojšnje ukrepe za zagotovitev odgovornosti za kršitve mednarodnega prava, vključno z morebitnimi sankcijami.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji