Kitajska trojka

V košarki je nekaj najlepšega trojka – ko žoga poleti v koš v loku in prinese tri točke. Ker v teh dneh Kitajsko opazujemo v luči njenega obračunavanja z ameriško ligo NBA – in to ne na parketu, ampak na twitterju, kjer je generalni menedžer Houston Rocketsov izrazil podporo hongkonškim aktivistom, nato pa v hipu dobil kitajsko klofuto –, bi Bližnji vzhod lahko imeli za strateški koš, v katerega azijska sila meče žogo iz prostora zunaj loka.

Seveda, govorimo o loku prevlade, ki ga je že zdavnaj začrtala Amerika.

Kitajska je previdna igralka. Že dolgo svoje naložbe meče kot košarkarske trojke. Od daleč in z vseh strani. Meče zlate žoge v koš Iranu in tudi Savdski Arabiji, Egiptu in Izraelu, hkrati pa pozorno spremlja, kdaj se bosta Amerika in Rusija utrudili v Siriji, da se bo tudi tam lotila povojne obnove.



V nasprotju z vsemi dosedanjimi igralci na bližnjevzhodnem območju, ki so nanj gledali predvsem kot na problem, ustvarja Kitajska iz njega pozitivno zgodbo. Postavlja ga v optimistično perspektivo in ga spreminja v glavno zaponko svojega gospodarskega pasu ter zlato postajo na svilni cesti. Amerika je imela iluzijo, da bo z vsiljeno demokracijo presegla bližnjevzhodne spore. Kitajska računa na to, da bo z velikimi naložbami odpravila območna nesoglasja … čeprav zgolj začasno, dokler ne bo sama potegnila strateške črte evro-azijske integracije in se umestila kot nova os, okoli katere bo balansirala globalna zapletenost.

Eden od argumentov, s katerim tako Izrael kot arabske države rade sprejemajo kitajsko žogo v svoj koš, je ta, da vodstvo v Pekingu v zaglavje dragih projektov ne vpleta političnih pogojev. Kitajcem je vseeno, kdo je sunit in kdo šiit, kdo je zasedel čigavo zemljo in kdo je koga v preteklosti masakriral. Ne motita jih ne korupcija ne despotizem. Cilj, ki so si ga postavili, je, da bodo nekoč v bližnji prihodnosti začeli bližnjevzhodno nafto plačevati s svojimi juani in da bi čim prej dobili izraelsko znanje, ki ga sami še nimajo.

Kar zadeva politične pogoje, bi se Bližnji vzhod lahko kaj naučil od NBA. Ko Kitajska skoči, da bi zadela trojko, se nihče ne sme dotakniti njene občutljive točke. Kazen za to se plača v milijardah.