Kartografija

Ustavno sodišče je presodilo, da je glavnina volilnega sistema skladna z ustavo, podrobnosti pa bo moral državni zbor v prihodnjih dveh letih popraviti. Ugotovitev, da je glavnina volilne zakonodaje primerna, je z vidika legitimnosti volitev pomembna. Res pa je, da večina, s katero je ustavno sodišče sprejelo sodbo, ni absolutna.

Kar bo treba spremeniti, je na videz tehnično, kartografsko vprašanje. Volilni okraji, ki so bili s posebnim zakonom izrisani za potrebe volitev leta 1992, ne ustrezajo več merilom, določenim s splošnim zakonom o volitvah v državni zbor. Ker se dva zakona tepeta, bo treba kartografski zakon spremeniti.

Kartografi bodo na novo izrisali meje okrajev, statistiki bodo proučili, ali je število volivcev, živečih v novih okrajih, približno enako, geografi bodo tehtali, ali so novi okraji vsaj za silo zaokrožene družbene entitete. Kot pri vseh dobrih zgodbah se vrag skriva v podrobnostih. Če so meje volilnih okrajev izrisane drugače, to posredno učinkuje tudi na volilne izide. Ni namreč vseeno, ali je volilni okraj v mestnem okolju, mešanem vaško-mestnem okolju ali na vasi. Če bodo novi okraji homogenejši, bo rezultat lahko za odtenek drugačen. Gre za finese politične obrti, ki jih v strankah z daljšo tradicijo zelo dobro razumejo. V strankah, ki nimajo narejene analize volitev od volišča do volišča, pa te finese razumejo slabše. Rezultati z nekaterih volišč se bodo po novem knjižili v tabele drugih volilnih okrajev.

Sklep, da bo zaradi odločitve ustavnega sodišča prednost dobila leva ali desna hemisfera politike, ni mogoč. Finese volilne kartografije namreč dobro poznajo v dveh strankah z najdaljšo tradicijo. Kartografske koalicije med SD in SDS na račun strank, ki fines ne razumejo, pa skoraj gotovo ne bo.