Igra z usodo naših otrok

Lidia Glavina je torej odšla. Predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga se je z nadzornim svetom dogovorila o sporazumnem predčasnem odhodu iz uprave holdinga. Podrobnosti sporazuma, skupaj z glavno podrobnostjo, višino odpravnine, ostajajo poslovna skrivnost.

Kak zadrt cinik bi rekel, da je tako tudi prav. Če je za javnost ostalo uganka, od kod se je Glavina leta 2015 znašla v nadzornem svetu in leta 2016 še v upravi SDH, naj bo skrivnost tudi, koliko deset tisočev enot v Frankfurtu natisnjene valute bo dobila za slovo od ustanove, v katero je tako skrivnostno vstopila.

Preden me kdo napade zaradi neokusne radovednosti in škiljenja v tujo denarnico, naj spomnim, kaj SDH sploh je. Ta družba za državo upravlja državno premoženje, Telekom, Zavarovalnica Triglav, Dars, NLB, Abanka, elektrodistributerji, HSE, Krka, Luka Koper, Petrol, Pošta Slovenije, Slovenske železnice ... so le nekatere od večjih naložb, za katere skrbi SDH.

»Odgovorno, skrbno in gospodarno upravljamo kapitalske naložbe države,« je prvo, kar vidite, ko odprete spletno stran SDH. Skupna vrednost premoženja v upravljanju SDH znaša skoraj 11 milijard evrov. Kljub odprodaji nekaterih ključnih naložb je SDH lani po preliminarnih podatkih dosegel 6,3-odstotni donos na kapital, kar presega postavljene cilje, je po napovedi, da jih bo 1. aprila zapustila Glavina, povedal prvi nadzornik in zdaj začasni šef SDH Igor Kržan.

V mandatu Glavine se je rezultat SDH lani izboljšal večinoma tudi zaradi ugodnih razmer na trgu. Gospa, ki odhaja, se bo v svojem osveženem življenjepisu lahko hvalila s privatizacijo NLB. Marsikdo pred njo je poskušal, bolj ali manj iskreno, Glavini in njeni ekipi pa je kljub številnim zapletom uspelo.

Najbrž se ne bo tako na glas hvalila z zamenjavo uprave v Luki Koper, kjer se je zapletla v dolg spor, ki ga ji ni uspelo rešiti, odstavljenega šefa Luke pa je nato angažiralo konkurenčno pristanišče v Trstu. Med bizarnejšimi potezami Glavine si bomo zapomnili zahtevo za preklic skupščine Luke v prireditvenem prostoru naravnega rezervata Škocjanski zatok, da ne bi motili miru ptic.

Ob sporazumnem odhodu Glavine se kar samo postavlja vprašanje, kako odgovorno in skrbno je pustiti, da gospa, ki presega postavljene cilje, kar odide s tako pomembnega položaja. Kako gospodarno je za odhod uspešni Glavini še plačati odpravnino? Seveda so takšna, sicer logična vprašanja na robu bizarnega in racionalnega, če vemo, da o imenovanju figur na položaje te vrste odloča politika.

Politika jih kljub puhlicam o »ločitvi funkcije države kot lastnice kapitalskih naložb od drugih funkcij države« nastavi, če ustrezajo merilu »našosti«, ko se oblast zamenja ali figura pri koritu zaradi kakšnega drugega vzroka ne izpolnjuje več merila »našosti«, se sporazumno razidejo. Odpravnina jim seveda pripada po zakonu, izplača pa se iz tiste nepredstavljive 11-milijardne vreče.

Takšne figure za svoje delo – torej igranje z našimi in vašimi milijardami – bolj kot kvalifikacije potrebujejo politično ustreznost.
Žal je za odločevalce pomembneje, da vedo, da jih bo njihova figura pri upravljanju državnih milijard brezpogojno ubogala, kot to, da bo s svojim znanjem in veščinami iz premoženja prihodnje leto namesto letošnjih 6,3 odstotka iztisnila še več donosa.

V razpravi o tem, kdo in kako naj vodi SDH, se je vedno znova treba uščipniti in spomniti, da se gospodje v kravatah ne igrajo v svojem peskovniku. Omenjenih težko predstavljivih 11 milijard evrov naložb je last nas vseh oziroma naših otrok. Z gospodarnostjo ravnanja s tem premoženjem je povezana prihodnja kakovost šol, zdravstva, sociale, cest in še marsičesa precej bolj otipljivega, kot je 11 milijard evrov.