
Neomejen dostop | že od 14,99€
Prednovoletni čas širše razprtih denarnic je tudi čas, ko več pozornosti pripade slovenskemu umetnostnemu trgu. Ta konec tedna je nanj meteorsko trčila prva Sloartova dražba v petzvezdičnem hotelu z odkrito ambicijo, da bi s cenitvami ponujenih del, ki so jih drugi osrednji slovenski galeristi označili za krepko prezasoljene, povzročila dvig cen umetnin na širšem trgu.
Ni se izšlo, odziv trga je povedal svoje. Od 38 ponujenih del, skupno ocenjenih na najmanj 1,3 milijona evrov, so jih prodali deset v skupni vrednosti okoli 179 tisočakov, zgovoren pa je tudi podatek, da pri niti eni sami umetnini licitiranje ni seglo v območje cenitev. Vse so bile prodane za nižje zneske, četudi so sedanje razmere na umetnostnem trgu razmeroma ugodne.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji